Unesco bo pomagal obnoviti kulturno dediščino v Maliju

Naselbine in objekti pečine Bandiagara so bili poškodovani v medetničnih spopadih med Dogoni in Fulaniji.
Fotografija: Junija 2019 je bila v spopadih med Dogoni in Fulaniji močno poškodovana dogonska vas Sobane Da. FOTO: Malick Konate/Reuters
Odpri galerijo
Junija 2019 je bila v spopadih med Dogoni in Fulaniji močno poškodovana dogonska vas Sobane Da. FOTO: Malick Konate/Reuters

Kakšnih petsto metrov visoka pečina Bandiagara v osrednjem Maliju je s svojimi tradicionalnimi stavbami in bivališči, ki so jih v skalo vklesali pripadniki tamkajšnjega ljudstva Dogon, zaradi svoje posebnosti že več kot tri desetletja na seznamu Unescove svetovne kulturne dediščine. V nedavnih medetničnih spopadih na tem območju je bilo veliko objektov te dediščine poškodovanih ali celo uničenih, zato bo zdaj Unesco zagotovil milijon dolarjev za njihovo obnovo, poroča britanski BBC.

Po navedbah Unesca je kar petnajst od 289 tradicionalnih naselbin na tem območju povsem ali precej uničenih in del te uničene dediščine bodo poskušali obnoviti v prihodnjih treh letih. Milijon dolarjev za obnovo bo zagotovila mednarodna Zveza za zaščito dediščine na območjih spopadov (International Alliance for the Protection of Heritage in Conflict Areas) s sedežem v Švici, Unesco pa bo koordiniral obnovo skupaj z malijsko vlado. 
 

Posebnost so bivališča iz blata ali vklesana v skale


Dogonska mošeja iz blata v vasi Koni Komboro v pokrajini Mopti v osrednjem Maliju je primer tradicionalne gradnje tega območja. FOTO: Florin Lorganda/Reuters
Dogonska mošeja iz blata v vasi Koni Komboro v pokrajini Mopti v osrednjem Maliju je primer tradicionalne gradnje tega območja. FOTO: Florin Lorganda/Reuters


Na območju Unescove svetovne dediščine Bandiagara so posebnost bivališča, kašče, pokopališča in skupni vaški prostori za zbiranje, zgrajeni predvsem iz blata ali vklesani v skale. Pomembna je tudi nesnovna dediščina, kot so običaji, rituali, praznovanja in maske. Vse to so ustvarili pripadniki ljudstva Dogon, ki so na tem območju kot poljedelci stalno naseljeni že stoletja. Po uvrstitvi na seznam svetovne dediščine leta 1989 se je to območje vse hitreje turistično razvijalo in obiskovalo ga je vedno več ljudi iz vsega sveta. 

Toda ko so se pred nekaj leti začeli spopadi z večinoma muslimanskim polnomadskim ljudstvom Fulani, je turizem zamrl in začelo se je uničevanje dragocene dediščine. Nesporazumi med Dogoni in Fulaniji so se sicer pojavljali že veliko prej, ker so Dogoni vedno trdili, da jim nomadski Fulaniji s svojimi čredami uničujejo pridelke, a jim jih je uspelo vedno znova pomiriti s pogajanji. A ko so se na severu Malija leta 2012 začeli islamistični spopadi, ki so se do leta 2015 preselili v osrednji del države in tudi na območje Dogonov, je dolgotrajno nasprotovanje preraslo v krvave in uničevalne spopade, ki so svoj vrhunec dosegli sredi lanskega leta. 

Preberite še:

Komentarji: