V EU bo spet več zategovanja pasu
V EU se izteka obdobje, ko so lahko države trošile brez fiskalnih omejitev, sprejetih na evropski ravni. Od prihodnjega leta bodo spet veljala pravila na področjih javnofinančnega primanjkljaja in gibanja dolga.
Evropska komisija je danes predstavila smernice za fiskalna pravila za prihodnje leto. Že tako v Uniji poteka razprava o reformi pakta stabilnosti in rasti, ki je bil sprejet v 90. letih prejšnjega stoletja. Njegova zahteva po zgornji meji dolga pri 60 odstotkih BDP glede na javnofinančni položaj v EU ni več realistična. Po drugi omejitvi iz pakta javnofinančni primanjkljaj ne bi smel biti višji od treh odstotkov BDP.
Deaktivacija odstopne klavzule
Predvideno je, da naj bi se države EU prihodnje leto vrnile k izpolnjevanju zahtev po srednjeročni dolžniški vzdržnosti. Na začetku pandemije leta 2020 je EU prvič sprožila tako imenovano splošno odstopno klavzulo. S tem je državam članicam glede na pričakovan gospodarski upad dovolila odstopanje od proračunskih pravil.
V evropski komisiji ugotavljajo, da ne glede na postpandemično realnost ne bi bilo smotrno zgolj vračanje izvajanja pakta kot pred letom 2020. Ker pa nova pravila še niso sprejeta, bo morala najprej biti prožna pri izvajanju veljavnih. Zato bodo državam priporočili tako kvantitativno zahtevo kot tudi usmeritev na področju investicij in energetskih ukrepov. Izvršni podpredsednik evropske komisije za gospodarstvo Valdis Dombrovskis vidi ureditev za leto 2024 kot most med delovanjem pravil v preteklosti in prihodnosti.
Sloveniji 50 milijonov iz mehanizma za okrevanje
Evropska komisija je odobrila pozitivno predhodno oceno prvega zahtevka Slovenije za izplačilo v višini 50 milijonov evrov nepovratnih sredstev v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost.
Kot pogoj za izplačilo je Slovenija morala izpolniti 12 mejnikov. Ti zajemajo reforme, ki omogočajo digitalizacijo podjetij in okrepitev upravljanja za digitalno preobrazbo javne uprave, ter reforme trga dela in poslovnega okolja.
Slovenija je predlagala tudi spodbude za turistični sektor, zmanjšanje upravnega bremena za državljane in podjetja ter ukrepe za spodbujanje digitalizacije in učinkovitosti javnega naročanja.Vzpostavila je tudi kazalnike za merjenje kakovosti storitev dolgotrajne oskrbe.
Doslej je bilo Sloveniji od skupno zagotovljenih 1,5 milijarde evrov nepovratnih sredstev izplačani le 231 milijonov predplačila. Slovenija ima sicer pri črpanju kar nekaj težav.
Zelena in digitalna tranzicija
Države si bodo v svojih načrtih stabilnosti in konvergence, ki jih bodo predložile aprila, morale postaviti fiskalni cilj skladno z usmeritvami evropske komisije o največ triodstotnem primanjkljaju. Povedale naj bi tudi, kako bodo njihovi reformni in investicijski načrti pripomogli k fiskalni vzdržnosti, trajnostni in vključujoči rasti, vključno z zeleno in digitalno tranzicijo, pa tudi ciljem odpornosti.
V evropski komisiji naj bi državam za leto 2024 priporočili zmanjševanje deleža dolga v BDP in znižanje primanjkljaja na srednji rok pod tri odstotke BDP. Poudarili bodo pomen investicij, tudi učinkovito porabo denarja iz instrumenta za okrevanje in odpornost.
Glede na močno negotovo makroekonomsko in proračunsko prihodnost evropska komisija letos še ne bo odločala, ali bo proti državam s čezmernim primanjkljajem sprožila postopek. To naj bi spet naredili prihodnjo pomlad.
Evropska komisija je v zimski napovedi ugotavljala, da bodo gospodarska gibanja letos boljša od prejšnjih pričakovanj, saj recesije ne bo. Tako naj bi gospodarska rast v letošnjem letu znašala 0,8 odstotka.
Vpliv ukrepov proti energetski draginji
V Bruslju od držav tudi pričakujejo ocene vpliva podpornih ukrepov na področju energije na proračunski položaj. Če bodo cene energije na debelo ostale stabilne in se bodo nižji stroški prenesli na gospodinjstva, bi po oceni v Bruslju v prihodnjem letu morali nadaljevati postopno opuščanje podpornih ukrepov.
»Čas širokih fiskalnih spodbud je minil,« je dejal Dombrovskis. V analizi sicer opozarjajo, da podporni ukrepi v državah EU niso bili dovolj ciljno usmerjeni na ranljiva gospodinjstva in podjetja. Zato so morda zmanjšali spodbudo za zmanjšanje porabe energije in večjo energetsko učinkovitost.
Po projekcijah evropske komisije iz jeseni so lani stroški ukrepov znašali 1,2 odstotka BDP. Letos naj bi se znižali na 0,9 odstotka. A glede na podaljševanje in dodajanje ukrepov v nekaterih državah utegne biti njihov učinek večji.
Podlaga za potek fiskalne prilagoditve in priporočila za izvajanje letnega fiskalnega nadzora bodo po predlagani reformi pakta stabilnosti neto primarni odhodki (to so odhodki pod nadzorom vlade). S tem bi se okvir po oceni Bruslja znatno poenostavil.
