Bruselj z zmerno kritiko nad proračunski načrt Slovenije
Evropska komisija ni najbolj zadovoljna s proračunskim načrtom Slovenije za leto 2023. Zato jo je uvrstila v skupino držav članic, ki jih Bruselj poziva, naj sprejmejo potrebne ukrepe za uskladitev proračuna s priporočili sveta EU.
V tej skupini so še Avstrija, Belgija, Estonija, Litva, Luksemburg, Nemčija, Portugalska in Slovaška. V evropski komisiji ugotavljajo, da je v slovenskem proračunskem načrtu za 2023 naravnanost fiskalne politike ekspanzivna. To vključuje ekspanzivni prispevek tekočih odhodkov.
Rast odhodkov
Kot ugotavljajo, znatna proračunska sredstva za državno podporo za blažitev vpliva visokih cen energije v načrtu niso dovolj natančno opredeljena. Zato se ekspanzivna naravnanost ne more obravnavati kot rezultat začasne in ciljno usmerjene podpore najbolj izpostavljenim gospodinjstvom in podjetjem ter stroškov za pomoč ljudem, ki bežijo iz Ukrajine.
Rast primarnih tekočih odhodkov, ki se financirajo iz nacionalnih sredstev, po oceni Bruslja ni v skladu s priporočilom sveta EU. Slovenija bo dodatne naložbe financirala iz instrumenta za okrevanje in drugih skladov EU, ohranja pa tudi nacionalno financirane naložbe.
Po oceni evropske komisije je Slovenija sicer hitro uvedla energetske ukrepe kot del nujnega odziva politike na izredne dvige cen energije, bi pa podaljšanje obstoječih in/ali sprejetje novih kot odziv na visoke cene energije prispevalo k večji rasti neto tekočih odhodkov, financiranih iz nacionalnih sredstev, in k povečanju predvidenega javnofinančnega primanjkljaja in dolga v letu 2023.
Države članice bi po mnenju Bruslja morale takšne ukrepe bolje usmeriti v najbolj ranljiva gospodinjstva in podjetja, da se ohranijo spodbude za zmanjšanje povpraševanja po energiji, odpravljeni pa bi bili, ko se pritiski na cene energije zmanjšajo.
