Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Svet

Moskva: Armenija in Azerbajdžan sta se dogovorila o prekinitvi ognja

Pokrajina Gorski Karabah, kjer je v preteklosti živelo večinsko armensko prebivalstvo, leži znotraj mednarodno priznanih meja Azerbajdžana.
Nočni spopadi so menda na obeh straneh terjali smrtne žrtve, a njihovo število ni znano. FOTO: Celestino Arce/Reuters
Nočni spopadi so menda na obeh straneh terjali smrtne žrtve, a njihovo število ni znano. FOTO: Celestino Arce/Reuters
STA
13. 9. 2022 | 09:00
13. 9. 2022 | 11:49
3:28

Armenija in Azerbajdžan sta se dogovorila o prekinitvi spopadov, ki so ponoči izbruhnili v mejni pokrajini Gorski Karabah, so sporočili iz Moskve, ki je menda pri tem dogovoru posredovala. Po zadnjih podatkih je v spopadih umrlo najmanj 49 armenskih vojakov, medtem ko število žrtev na azerbajdžanski strani ni znano, poročajo tuje tiskovne agencije.

»Pričakujemo, da bo dogovor o prekinitvi ognja, dosežen z ruskim posredovanjem, od 13. septembra letos od 9. ure po moskovskem času (6. ure po srednjeevropskem času) v celoti uresničen,« je v izjavi zapisalo rusko zunanje ministrstvo in dodalo, da je zaradi ponovnih spopadov v tej mejni pokrajini »izjemno zaskrbljeno«.

image_alt
Vprašanja za ruske mirovnike

Spopadi v Gorskem Karabahu so se razvneli ponoči, za njihov začetek pa sta strani obtožili druga drugo.

Armenski premier Nikol Pašinjan je o razmerah obvestil francoskega predsednika Emmanuela Macrona, njegovega ruskega kolega Vladimirja Putina in ameriškega državnega sekretarja Antonyja Blinkna ter od mednarodne skupnosti zahteval »ustrezen odziv«. Kasneje je sporočil, da se je intenzivnost spopadov zmanjšala, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Na stran Bakuja se je postavila njegova regionalna zaveznica Turčija. Turški zunanji minister Mevlüt Çavuşoğlu je Erevanu na twitterju sporočil, naj »preneha s svojimi provokacijami« in se osredotoči na »mirovna pogajanja in sodelovanje« s svojo sosedo.

Spopadi že v začetku avgusta

Pokrajina Gorski Karabah, kjer je v preteklosti živelo večinsko armensko prebivalstvo, leži znotraj mednarodno priznanih meja Azerbajdžana, državi pa sta zaradi nje že dolgo v sporu. Razmere so nazadnje eskalirale jeseni leta 2020, ko so šesttedenski spopadi terjali več kot 6500 življenj. Končali so se s premirjem, pri sklenitvi katerega je posredovala Rusija.

Po invaziji na Ukrajino je vse bolj izolirana Rusija sicer izgubila status glavnega posrednika v konfliktu. Od takrat proces normalizacije armensko-azerbajdžanskih odnosov, ki vključuje mirovne pogovore, določitev meje in ponovno odprtje prometnih povezav, vodi EU.

Pašinjan in njegov azerbajdžanski kolega Ilham Alijev sta se maja in aprila med pogovori v Bruslju dogovorila, da bosta »pospešila pogajanja« o prihodnji mirovni pogodbi. Novi spopadi so nato izbruhnili v začetku avgusta letos.

Sicer so spopadi v tej regiji potekali že prej, in sicer v letih od 1991 do 1994, ko so terjali okoli 30.000 življenj, na tisoče ljudi pa je pokrajino zapustilo. Maja 1994 sta obe strani dosegli dogovor o prekinitvi ognja, ne pa tudi končne rešitve glede sporne pokrajine.

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine