Veliko »simpatije« med Moskvo in Vatikanom

Na hitro je ruski predsednik Vladimir Putin opravil obiska pri svojih evropskih »prijateljih« v Rimu in pri poglavarju Vatikana, toda že tretje srečanje med njim in papežem Frančiškom ter njuni pristni odnosi so spet porodili vprašanja, kdaj bo poglavar katoliške cerkve končno prvič stopil na ruska pravoslavna tla.

Ruski veleposlanik pri svetem sedežu Aleksander Avdejev je pred dnevi poudaril, da so osebni odnosi med ruskim predsednikom in papežem zelo dobri in da je med njima veliko simpatije. Diplomat je v pogovoru za ruski tednik Ogonjok z anekdoto o Stalinu, ki se je spraševal, koliko divizij ima Vatikan, pojasnil, zakaj je pomembno, da ima Rusija dobre odnose z »državo«, za katero stoji milijarda in tristo milijonov verujočih katoličanov, za katere sta mnenje in avtoriteta papeža pomembnejša kakor stališča političnih voditeljev držav, v katerih živijo. Po besedah Avdejeva imata Moskva in Vatikan tudi podobne politične poglede, kar je utemeljil z aktualnimi mednarodnimi primeri od Izraela in Palestine, Sirije, Venezuele do iranske krize, pri kateri sta obe državi obsodili ameriški umik iz jedrskega sporazuma.



V zadnjih letih so se otoplili tudi odnosi med katoliško cerkvijo in rusko »državno« pravoslavno cerkvijo, ki je po razpadu Sovjetske zveze Vatikan obtoževala, da ji hoče speljati ovčice. Kmalu po tem, ko je na začetku tisočletja prišel na oblast Putin, so bili v moskovskem patriarhatu ogorčeni nad odločitvijo Svetega sedeža, da bo v Rusiji odprl svoje prve štiri škofije. Proselitizma so na začetku leta 2002 obtožili tudi tedanjega Janeza Pavla II., prvega papeža, ki je »obiskal« Rusijo. Prek satelitskega prenosa je na velikem zaslonu nagovoril kakih 3000 v moskovski cerkvi zbranih katoličanov, kar je takratni moskovski patriarh Aleksij označil za »provokacijo«, v časniku Nezavisima gazeta pa so takrat zapisali, da je to »še en dokaz več, kako resno misli Vatikan s širjenjem na vzhod«.
 

In kdaj Frančišek v Rusijo?

Več kot tisočletna trenja med zahodnim krščanstvom in rusko pravoslavno cerkvijo, v katero je vključenih od 165 od 250 milijonov po svetu živečih pravoslavcev, so se začela umirjati šele v času zadnjih dveh papežev. Po besedah Avdejeva sta Benedikt XVI. in Frančišek opustila vatikansko politiko spreobračanja, zadnji papež pa je pred dvema letoma proselitizem celo razglasil za greh. »To je bila gesta, ki je omogočila okrepitev odnosov s pravoslavjem na temelju enakopravnosti,« je pojasnil ruski diplomat.

Do zgodovinskega prvega srečanja med voditeljema svetovne katoliške in ruske pravoslavne skupnosti Frančiškom in Kirilom je prišlo leta 2016 na Kubi, današnji, že tretji Putinov obisk pri sedanjem papežu pa je znova porodil vprašanja, kdaj bo Frančišek končno obiskal tudi Rusijo.



Moskovski nadškof Paolo Pezzi je pred kratkim za Radio Vatikan povedal, da papežev obisk Rusije »ni nekaj nemogočega«, a je takoj dodal, da tudi »ni nekaj nujnega«. Vsekakor pa je po njegovih besedah zaradi Putinovega tretjega srečanja s papežem katoliška manjšina v Rusiji, ki šteje okoli tri četrt milijona ovčic, deležna več pozornosti. Ko so v Kremlju napovedali Putinovo pot v Vatikan, so iz moskovskega patriarhata takoj sporočili, da obisk poglavarja katoliške cerkve Rusije »trenutno ni del programa naših dvostranskih odnosov«. Metropolit Ilarion, ki v moskovskem patriarhatu vodi ministrstvo za zunanje zadeve, je švicarskim novinarjem pojasnil, da »je v naši cerkvi veliko duhovnikov in vernikov, ki ga niso pripravljeni sprejeti«. Ko so o tem, kdaj bo Frančišek prišel v Moskvo, vprašali diplomata Avdejeva, je ta ponovil odgovor, ki ga je nekoč dal že Ilarion: »Vsak dan, ki ga preživimo, nas približuje temu dogodku.«