Vidimo se v Vietnamu!

Ameriški predsednik Donald Trump ni nikogar presenetil z napovedjo drugega srečanja s severnokorejskim voditeljem Kim Džong Unom in ponovnega sestanka s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom. Pa vendar je odločitev, da se bodo sestali v vietnamskem mestu Da Nang, povzročila kar nekaj vprašanj. Predvsem – zakaj Vietnam?

Na to vprašanje obstaja nekaj jasnih odgovorov pa tudi nekaj takšnih, ki jih ni mogoče razbrati na prvi pogled. Vietnam je, če začnemo s ključnim predpogojem, v dobrih odnosih tako z ZDA kot s Severno Korejo. Obe državi imata v Hanoju veleposlaništvi, ki bosta gotovo odigrali pomembno vlogo pri logistiki srečanj. Vietnam je ena od redkih držav pod vodstvom Komunistične partije, vendar bi lahko bila prav ta država zgled za severnokorejske gospodarske reforme, saj je hkrati trdno oporišče kapitalističnega razvoja pod enostrankarskim režimom, v kakršno bi verjetno Kim rad spremenil svojo državo.
 

Spolzek teren za Xija

Tehnično gledano je Da Nang dovolj blizu, da bi lahko letalo severnokorejskega voditelja iz Pjongjanga priletelo, ne da bi se spotoma ustavilo na vmesnem letališču. Lahko se tudi zgodi, da bo Kitajska znova posodila svoje posebno letalo za voditelja in njegov mercedes maybach, kot je storila junija lani, ko sta se voditelja sestala v Singapurju.

Lahko bi zapisali, da je Da Nang ravno tako nevtralen teren za tako občutljiva srečanja, kot je bil Singapur, pa vendar je Vietnam simbol nečesa še veliko pomembnejšega za odnos med Trumpom in Kimom: to je dežela, ki je bila – tako kot Severna Koreja – v vojni z Ameriko. Po vojni je bila opustošena v vseh pogledih, zdaj pa je v prijateljskih odnosih z ZDA, tako kot bi si želel Kim Džong Un.

»Z izbiro Vietnama sta voditelja poslala strateško sporočilo svetu, da sta pripravljena sprejeti velike odločitve in se iz sovražnikov spremeniti v prijatelja, da bi nato skupaj zgradila boljši svet – in to po zgledu ameriško-vietnamskih odnosov,« je dejal Le Hong Hiep z inštituta ISEAS Yusof Ishak v Singapurju.



Lahko bi pomislili, da so Vietnam izbrali tudi kot spolzek teren za kitajskega predsednika. Kajti čeprav je Pekingom v dobrih odnosih s Hanojem, se zaradi kitajskega širjenja po Južnokitajskem morju in ozemeljskega spora med sosednjima državama v zvezi z deli otočja med državama nadaljuje latentna napetost. Trump in Xi se bosta pogovarjala o tem, kako končati trgovinsko vojno, in čeprav napovedujejo, da bi Da Nang utegnil postati mesto, v katerem vsi zmagujejo, bi se lahko tukaj počutil najmanj samozavestnega prav kitajski predsednik.

Da Nang je hkrati kraj, kjer se najočitneje kaže paradoksalnost vojskovanja. Prav to obmorsko mesto je bilo namreč v času vietnamske vojne polno prostitutk, poleg tega je bilo v njem skladišče ameriškega bojnega strupa agent orange, zdaj pa se je prelevil dekadentno letovišče za bogate Vietnamce in tuje turiste. Prav tukaj so lani odprli enega od najbolj spektakularnih mostov, položenega v »božje roke«, ki se iztezajo iz gore.

Malce protislovno je tudi dejstvo, da se je Trump v šestdesetih letih, torej v času vietnamske vojne, izognil rekrutaciji, in to z različnimi drobnimi manipulacijami, kot je podaljševanje študija ali zdravniško potrdilo o izrastku na stopalu. Kot da bi vedel, da bo prišel čas, ko bo v to državo pripotoval z drugim namenom. Da bi vzpostavil mir in se objel z nekdanjimi sovražniki, tako da bi svet postal boljši za vse ljudi.