Vroče-hladno korakanje proti Singapurju

Po odpovedi srečanja naj bi se državi znova pripravljali na srečanje voditeljev
Fotografija: Srečanje med ZDA in Severno Korejo je uradno odpovedano, toda priprave nanj se nadaljujejo. FOTO: AP
Odpri galerijo
Srečanje med ZDA in Severno Korejo je uradno odpovedano, toda priprave nanj se nadaljujejo. FOTO: AP

Srečanje med ZDA in Severno Korejo je uradno odpovedano, toda priprave nanj se nadaljujejo. Ni povsem jasno, kaj se dogaja v Beli hiši, morda je Donald Trump dal košarico, da je ne bi prejel prvi, morda gre za del pogajalske taktike, morda smo znova priča notranjim spopadom različnih kril.

Skupina ameriških diplomatov naj bi včeraj odšla v Severno Korejo, kjer naj bi se pogovarjali o organizaciji srečanja med Trumpom in severnokorejskim voditeljem Kim Džong Unom. Ameriško delegacijo vodi Sung Kim, nekdanji ameriški veleposlanik v Južni Koreji, ki so ga odpoklicali s Filipinov, da bi prevzel vodenje priprav na vrh. Njegova sogovornica je Čoe Son Hui, namestnica severnokorejskega zunanjega ministra, oba pa sta stara znanca, saj sta leta 2005 sodelovala v propadlih šeststranskih pogajanjih o severnokorejski jedrski razorožitvi.
 

Seulsko lepilo
 

Južnokorejski predsednik Mun Dže In, ki se je v soboto nepričakovano srečal s Kimom, trdi, da je ta še vedno zavezan »polni odpovedi jedrskemu orožju« na Korejskem polotoku, a ne zaupa povsem ameriškim zagotovilom, da bo lahko ostal na oblasti. Pogovori med ameriško in severnokorejsko delegacijo naj bi se nadaljevali tudi jutri, še vedno pa naj bi veljal prvotni datum in kraj srečanja – 12. junija v Singapurju.

Južnokorejec Mun je postal lepilo, ki krpa znova razpokane odnose med Washingtonom in Pjongjangom. Dobro voljo kaže tudi druga neznanka v korejski enačbi, ameriški predsednik je v soboto dejal, »da nam kaže dobro glede vrha s Severno Korejo« in da se kraj in datum srečanja nista spremenila.

Prav tako ni jasno, kaj pomeni »polna odpoved jedrskemu orožju«, saj Mun včeraj ni hotel pojasniti podrobnosti, čeprav je to ključno vprašanje, na katerega sta doslej obe strani ponujali različna odgovora. ZDA so doslej zahtevale predajo vseh izdelanih jedrskih bomb, šele potem bi umaknile sankcije, Severna Koreja ponuja postopna pogajanja, ko bi vsakemu njenemu koraku k razorožitvi sledilo zmanjševanje obsega sankcij.
 

Kimova preobrazba
 

Po mnenju analitikov dogajanje minuli konec tedna kaže, da si Kim ne samo želi srečanja s Trumpom, temveč ga morda celo potrebuje. »Severna Koreja še vedno lahko preživi mednarodne sankcije, še posebno če ji bo pri tem pomagala Kitajska. Toda sankcije Kimu onemogočajo izpolnitev obljube o hitrem gospodarskem razvoju, s katero je začel svojo vladavino,« meni Šin Bom Čul z Asanskega inštituta za politične študije v Seulu.

Počasno popuščanje socialističnega primeža in uvajanje drobnih korakov k nekoliko bolj tržno naravnanem gospodarstvu je prineslo med enim in petimi odstotki letne rasti. Partijski veljaki se na Kitajskem učijo, kako uvesti moderno ekonomijo in hkrati ohraniti oblast partije, nove generacije pa pričakujejo boljše življenje. K rasti je pripomoglo tudi izrabljanje lukenj v mednarodnem sistemu sankcij, toda varnostni svet Združenih narodov je septembra prepovedal večino severnokorejskega izvoza skupaj s premogom, železovo rudo, morsko hrano in tekstilom ter močno omejil uvoz nafte, kar je zaostrilo razmere v državi.

Kim zato kaže spravljiv in prijazen obraz, »v zadnjih mesecih mu je uspela popolna preobrazba, od izobčenca do državnika, od blazneža do prijaznega in dobrega pripravljenega voditelja«, ugotavlja Lee Sung-Yoon, profesor korejskih študij na univerzi Tufts v Massachusettsu. Toda le malokdo dvomi, da se bo Pjongjang brez trdnih zagotovil o preživetju režima odrekel jedrski oborožitvi. Vroče-hladno diplomatsko nihanje Trumpa kaže, da v Washigtonu ni jasnega in enotnega stališča, kako se odzvati. Ameriški predsednik si menda zelo želi odmevnega zunanjepolitičnega dosežka, zato nekateri analitiki četrtkovo odpoved vrha razumejo le kot manjši skok stran od dialoga.

Komentarji: