Vse bolj na desno in okrog Macrona
Znana so ministrska imena v novi vladi Jeana Castexa.
Macronizem potrebuje svež zagon, za katerega naj bi poskrbela ministrska ekipa novega predsednika vlade Jeana Castexa. Imena ministrov, ki so jih obelodanili nocoj, kažejo – kot je že slišati kritike –, da bo nova vlada še bolj desna kot doslej, kakor je tudi v petek izbrano premierovo ime iz vrst visokega funkcionarstva za mnoge znak, da želi predsednik Emmanuel Macron politično moč predvsem zase.
Da se napoveduje »hiperpredsedniški« režim ob simbolno oslabljeni funkciji premiera, pišejo pri Le Mondu, češ Castex naj bi bolj kot ne le Macronov »sodelavec«, in dodajajo, kako se je predsednik prejšnji teden, preden se je odločil za menjavo vlade, posvetoval s predhodnikoma Nicolasom Sarkozyjem in Françoisom Hollandom.
Po Castexovih posvetih čez vikend, ko ni bilo malo preigravanja imen in se je potem nocoj srečal s predstavniki visoke politike, denimo s predsednikoma narodne skupščine in senata, bodo ministrske stolčke po novem zasedali: Jean-Yves Le Drian, ki bo kakor doslej tudi v novi vladi odgovoren za Evropo in zunanje zadeve; Bruno Le Maire, ki bo še naprej vodil gospodarsko in finančno ministrstvo; Olivier Véran, ki bo tudi v prihodnje minister za zdravje. Medtem ko bo ekološka tranzicija poslej v rokah Barbare Pompili – dosedanja eko ministrica Élisabeth Borne prevzema ministrstvo za delo –, bo izobraževanje tudi pod Castexom vodil Jean-Michel Blanquer, Florence Parly pa še naprej obrambni resor. Novost sta morda predvsem Gérald Darmanin na čelu notranjega ministrstva in Roselyne Bachelot kot prva kulturnica, največje presenečenje pa menda Éric Dupond-Morreti kot prvi mož pravosodja.
Naloge, ki čakajo novo vlado, so očitne, a ne enostavne: nadaljnje spopadanje z zdravstveno krizo, ki še zdaleč ni končana, ter blaženje ekonomsko-socialnih težav, v katere se poglablja prav tako Francija. Kakor je premier izjavil v intervjuju za Journal du Dimanche (JDD), naj bi krizo spremenili v priložnost, da bi bila »Francija še močnejša kot prej ter bi jo ekonomsko, ekološko in socialno zagnali na novo«. Pred pandemijo da so bile francoske številke, naj gre za brezposelnost ali gospodarsko rast, spodbudne, kajti med »najboljšimi v Evropi«, tudi ekologija je v družbeno-političnem ospredju, a zdaj je treba ambiciozno seči še dlje proti ekonomski suverenosti in bolj egalitarni družbi.
Castexa, ki ni bil nikdar doslej ne poslanec ne minister, označujejo za človeka dialoga, ki povezuje, zato naj bi, kolikor je mogoče, polepil vladajoči macronizem, česar njegov predhodnik Édouard Philippe, po novem župan Le Havra, ni zmogel, morda niti hotel; saj tudi ni želel postati član Republike, naprej! (REM), ampak se je odločil za oznako neodvisnega politika. Castex je prestopil v REM iz vrst Republikancev menda brez pomislekov in brž zatem, ko je bil imenovan na premierski stolček. Kakor je izjavil za JDD, se zaveda, kako ključen je njegov odnos s parlamentarci vladajoče struje: treba da jo je okrepiti, rezultati nedavnih lokalnih volitev so jasen signal, da ni v najboljši formi.
Po posvetih
Da se napoveduje »hiperpredsedniški« režim ob simbolno oslabljeni funkciji premiera, pišejo pri Le Mondu, češ Castex naj bi bolj kot ne le Macronov »sodelavec«, in dodajajo, kako se je predsednik prejšnji teden, preden se je odločil za menjavo vlade, posvetoval s predhodnikoma Nicolasom Sarkozyjem in Françoisom Hollandom.
Po Castexovih posvetih čez vikend, ko ni bilo malo preigravanja imen in se je potem nocoj srečal s predstavniki visoke politike, denimo s predsednikoma narodne skupščine in senata, bodo ministrske stolčke po novem zasedali: Jean-Yves Le Drian, ki bo kakor doslej tudi v novi vladi odgovoren za Evropo in zunanje zadeve; Bruno Le Maire, ki bo še naprej vodil gospodarsko in finančno ministrstvo; Olivier Véran, ki bo tudi v prihodnje minister za zdravje. Medtem ko bo ekološka tranzicija poslej v rokah Barbare Pompili – dosedanja eko ministrica Élisabeth Borne prevzema ministrstvo za delo –, bo izobraževanje tudi pod Castexom vodil Jean-Michel Blanquer, Florence Parly pa še naprej obrambni resor. Novost sta morda predvsem Gérald Darmanin na čelu notranjega ministrstva in Roselyne Bachelot kot prva kulturnica, največje presenečenje pa menda Éric Dupond-Morreti kot prvi mož pravosodja.
Očitno, a ne enostavno
Naloge, ki čakajo novo vlado, so očitne, a ne enostavne: nadaljnje spopadanje z zdravstveno krizo, ki še zdaleč ni končana, ter blaženje ekonomsko-socialnih težav, v katere se poglablja prav tako Francija. Kakor je premier izjavil v intervjuju za Journal du Dimanche (JDD), naj bi krizo spremenili v priložnost, da bi bila »Francija še močnejša kot prej ter bi jo ekonomsko, ekološko in socialno zagnali na novo«. Pred pandemijo da so bile francoske številke, naj gre za brezposelnost ali gospodarsko rast, spodbudne, kajti med »najboljšimi v Evropi«, tudi ekologija je v družbeno-političnem ospredju, a zdaj je treba ambiciozno seči še dlje proti ekonomski suverenosti in bolj egalitarni družbi.
Povezati macronizem
Castexa, ki ni bil nikdar doslej ne poslanec ne minister, označujejo za človeka dialoga, ki povezuje, zato naj bi, kolikor je mogoče, polepil vladajoči macronizem, česar njegov predhodnik Édouard Philippe, po novem župan Le Havra, ni zmogel, morda niti hotel; saj tudi ni želel postati član Republike, naprej! (REM), ampak se je odločil za oznako neodvisnega politika. Castex je prestopil v REM iz vrst Republikancev menda brez pomislekov in brž zatem, ko je bil imenovan na premierski stolček. Kakor je izjavil za JDD, se zaveda, kako ključen je njegov odnos s parlamentarci vladajoče struje: treba da jo je okrepiti, rezultati nedavnih lokalnih volitev so jasen signal, da ni v najboljši formi.
