Z vsemi demokratičnimi sredstvi nad razraščajoči fašizem
Natanko 80 nageljnov so organizatorji prireditve z mostu v Jablanici zmetali v Neretvo in tako simbolično počastili spomin na 80. obletnico znamenite bitke na Neretvi, znane tudi kot bitka za ranjence. Prireditve, pospremljene z govori, se je udeležilo približno 5000 ljudi, od tega okoli 500 Slovencev. Slovesnost so popestrili članice in člani tržaškega pevskega zbora Pinko Tomažič, ki so nad reko Neretvo prepevali partizanske pesmi, tudi tisto Hej brigade. Slavnostni govornik je bil predsednik borčevske organizacije BiH Sead Đulić.
Jablanico, prijetno hercegovsko mesto, so že zarana zasedli ljudje in kofetkali po številnih okrepčevalnicah. Na svoj račun so prišli tudi prodajalci spominkov, ki so ponujali vse, od vžigalnikov do majic in med drugim tudi zastave nekdanjih socialističnih republik. Ranjence ne smemo pustiti, se je glasilo takratno povelje komandanta partizanske vojske Josipa Broza Tita med četrto sovražnikovo ofenzivo z imenom Weiss.
Z napadom sil osi na Bihaško republiko januarja 1943 se je začela bitka na Neretvi, znana tudi kot bitka za ranjence. Partizani so se takrat znašli v obroču sovražnika, toda z ukano se jim je uspelo rešiti. Porušili so most, postavili brv in bolj ali manj uspešno prečkali reko Neretvo. Kratek film o tej partizanski epopeji sta pred kratkim pripravila dr. Božidar Flajšman in dr. Peter Mikša z ljubljanske filozofske fakultete.
Opozorilo pred malimi firerji
V spomin na tiste usodne dni je danes pred porušenim mostom in pred muzejem v hercegovskem mestecu Jablanica potekala spominska slovesnost, ki so se je udeležili številni iz vseh nekdanjih bratskih jugoslovanskih republik. Udeleženci so obsodili razraščajoča se fašizem in nacionalizem. »S prihodom v Jablanico smo potrdili svojo vztrajnost na poti antifašizma, kakor tudi da borcev Neretve nismo pozabili.
Nasprotno, danes smo še bolj prepričani, da antifašizem nima alternative, saj je civilizacijska dediščina, ki je pred 80. leti in tudi danes na tem mestu, zbrala antifašiste iz celotne regije,« je zbranim med drugim povedal slavnostni govornik Sead Đulić. Opozoril je na male firerje, ki v vseh predelih nekdanje skupne države netijo sovražnosti. Đulić je prepričan, da živimo v družbi, ki je neofašistična in nečloveška, zaradi česar je treba strniti vrste in se z vsemi demokratičnimi sredstvi boriti zoper tako zlo.
Na Neretvi nekdanja partizanka
Muzej za ranjence je v navzočnosti 100.000 ljudi leta 1978 slovesno odprl maršal Tito. Do leta 1988 si ga je ogledalo tri milijone turistov. Med vojno v BiH je bila uničena izložba objekta, v zadnjih letih spominsko območje spet v večjem številu obiskujejo številni antifašisti in turisti z območja nekdanje skupne države. Na predvečer slovesnosti so v jablaniškem muzeju, ki nosi ime po znameniti bitki, odprli razstavo o bolnici Franja, ki jo je pripravil Mestni muzej Idrija.
Slovesnosti se je udeležil partizanski borec in udeleženec bitke na Neretvi Ivo Karamatić iz Ploč in tudi slovenska partizanka in upokojena novinarka Valerija Skrinjar Tvrz, ki je doživela vse strahote na obkoljeni Menini planini ob koncu druge svetovne vojne, ko jih je iz sovražnikovega obroča z zvijačo rešil takratni komandant Franc Sever Franta. Vodja slovenskih antifašistov v Jablanici pa je bil predsednik borčevske organizacije Marijan Križman.
Štiri vasi vrgli v zrak
O partizanski epopeji, ki se je v resnici dogajala v začetku leta 1943, je Veljko Bulajić leta 1969 režiral celovečerni film, v katerem so sodelovali številni znani svetovni in jugoslovanski filmski igralci; med njimi Yul Brynner, Orson Welles in Franco Nero, pa legende partizanskih filmov Bata Živojinović, Boris Dvornik, Milena Dravić, Lojze Rozman, Fabijan Šovagović in med drugim tudi Pavle Vuisić in Ljubiša Samardžić. Ruski igralec Sergej Bondarčuk je uprizoril komandanta topništva Martina iz Slovenije.
Gre za najdražji film vseh časov, ki je bil posnet v nekdanji Jugoslaviji, saj je menda stal kar deset milijonov dolarjev. Denar zanj je osebno odobril Tito. Na premieri filma 29. novembra leta 1969 v Sarajevu sta bili med drugimi navzoči tudi filmski zvezdi Sophia Loren in Omar Sharif. Ker je hotel režiser v filmu razstreliti pravi most, so zgradili povsem enakega, kot so ga partizani zrušili 3. marca leta 1943. Toda eksplozija je popolnoma zaprašila sceno, zato je bil posnetek neuporaben. Postopek so ponovili, a je bil rezultat enak prejšnjemu. Na koncu so vendarle odnehali in za potrebe filma v zrak spustili maketo mostu. V filmu je nastopilo več kot 10.000 vojakov nekdanje JLA, uničili so štiri za to priložnost zgrajene vasi in še trdnjavo za povrh.
