Zaslužkarji v evropskem parlamentu
Skoraj vsak tretji evroposlanec služi še z drugimi dejavnostmi, tudi z igranjem pokra.
Odpri galerijo
Od osmih slovenskih poslancev sta dodatno zaslužila dva. FOTO: Reuters
Ljubljana – Poslanci evropskega parlamenta dobro zaslužijo – imajo 8600 evrov osnovne bruto plače na mesec. Po odbitku davka EU in prispevkov za zavarovanje jim ostane 6700 evrov neto. Plače evropskih poslancev obdavčijo tudi nekatere matične države, med njimi Slovenija. Tako je neto znesek osnovne plače evropskega poslanca iz Slovenije 5480 evrov.
Poleg tega poslanci prejemajo še dodatke, na primer dnevnice in povračila potnih stroškov, ko se udeležujejo zasedanj v Bruslju in Strasbourgu. Nekateri poslanci na zasedanja prihajajo iz svojih držav, drugi imajo v Bruslju najeta stanovanja. Dnevnica znaša dobrih 300 evrov za zasedanja in delo v drugih državah EU. Za neevropske države pa je polovico nižja, vendar imajo poslanci praviloma plačano bivanje v hotelu. Za dobre plače so se v evropskem parlamentu odločili zato, da poslanci ne bi bili koruptivni.
Kljub dobri plači je kar 60 odstotkov evropskih poslancev prijavilo dodatno delo zunaj parlamenta. Od začetka mandata leta 2014 do 3. julija 2018 so se dodatne dejavnosti poslancev povečale za 13 odstotkov. Skoraj vsak tretji evropski poslanec z dodatnim delom tudi zasluži. Gre za dodatno delo, ki so ga poslanci sami prijavili parlamentu, podatke pa je zbrala in pred dnevi objavila protikorupcijska skupina Transparency International EU. Ta se s tem ukvarja zaradi možnosti, da so poslanci zaradi dodatnega dela v navzkrižju interesov, koruptivni ali pa se premalo posvečajo poslanskemu delu.
Poslanci so najpogosteje pojasnjevali, da dodatno delajo zato, ker želijo ohranjati stik s svojim poklicem, saj se bodo po koncu mandata vrnili na svoje prejšnje delovno mesto. Drugi so dejali, da tako ohranjajo povezave s svojimi volivci. Sodelovanje pri neplačanih dejavnostih, na primer v odborih, pa je lahko koristno za ohranjanje tesnih povezav z družbo.
Vsako plačano dodatno delo seveda ne povzroča navzkrižja interesov. Toda delo, ki prinaša velike zaslužke, ali je povezano z registriranimi lobističnimi organizacijami, ali se je začelo med mandatom, lahko pomeni tveganje za navzkrižje interesov.
Trije poslanci evropskega parlamenta imajo trenutno plačane položaje v organizacijah, ki so v evropskem lobističnem registru. Viviane Reding, nekdanja evropska komisarka za pravosodje, je članica uprave nemške fundacije Bertelsmann, čaka pa jo tudi mesto v upravnem odboru rudarskega podjetja Nyrstar in nekdanjega fotografskega giganta Agfa-Gevaert AG.
Evropska poslanka Agnes Jongerius je v nadzornem svetu nizozemske pošte, Avstrijec Paul Rübig pa je hkrati uslužbenec avstrijske gospodarske zbornice, ki zastopa interese avstrijskih podjetij. Ljudje s takšnimi vlogami ne bi smeli lobirati pri svojih kolegih v evropskem parlamentu, kar je tudi v nasprotju s kodeksom ravnanja evropskih poslancev.
Kodeks so sprejeli leta 2012, potem ko so leta 2011 britanski novinarji pod krinko tri evroposlance ujeli pri sprejemanju podkupnine v zameno za amandmaje k EU-zakonodaji. Novinarji so poslance s skrito kamero posneli. Med njimi je bil tudi slovenski poslanec Zoran Thaler, ki je sprejetje podkupnine najprej zanikal, zatem odstopil, leta 2014 pa je specializirano državno tožilstvo proti njemu vložilo obtožbo in skupaj z njo tudi sporazum o priznanju krivde, ki ga je pred tem podpisalo s Thalerjem. Kaznovan je bil s poltretjim letom zapora ob koncih tedna ter 32.250 evri denarne kazni.
Rekorder v postranskih dejavnostih je poslanec Antanas Guoga iz Litve, ki je priznal, da opravlja kar 16 dodatnih del, med njimi političnih in podjetniških, igra pa tudi poker. Zelo zaposlena je tudi poslanka bavarskih krščanskih demokratov Angelika Niebler, ki opravlja 14 dodatnih dejavnosti.
Poslanec iz Litve je od izvolitve leta 2014 dodatno res veliko zaslužil, natančno 1.428.387 evrov, vendar je rekorder Italijan Renato Soru, ki je prijavil najmanj 1.565.000 evrov dodatnih dohodkov. To je zaslužek od samo štirih dodatnih dejavnosti, med katerimi je tudi direktorski položaj v telekomunikacijskem podjetju Tiscali.
Po državah so največ zaslužili poslanci Francije, skupno vsaj 4,6 milijona evrov. Italijani so pospravili v žepe 2,6 milijona, Nemci 1,4 milijona ... Slovenski poslanci so po dodatnih zaslužkih čisto na repu.
Od osmih evropskih poslancev iz Slovenije sta dodatno zaslužila le dva – Igor Šoltes iz skupine Zelenih/Evropske svobodne zveze 17.500 evrov in Patricija Šulin iz Evropske ljudske stranke, ki je zaslužila dodatnih 2000 evrov. Nihče trenutno nima prijavljene dodatne dejavnosti.
Dr. Šoltes je ze Delo povedal, kako je ta denar zaslužil. Preden je postal evropski poslanec, je opravljal svetovalno delo kot samostojni podjetnik, takoj po izvolitvi pa tega dela ni več opravljal. Pojasnil je: »Ker se za dodatni zaslužek pri poročanju službam evropskega parlamenta vedno upošteva koledarsko tekoče leto, pa v prvo leto mandata zapadejo tudi zaslužki med januarjem 2014 in majem 2014, ki torej vključujejo tudi zaslužke z naslova dejavnosti samostojnega podjetnika še pred njegovim nastopom funkcije. To je razvidno iz uradne izjave o finančnih interesih z dne 10. 6. 2014, ki je objavljena na spletni strani evropskega parlamenta: http://www.europarl.europa.«
Dr. Šoltes je v prvem delu mandata opravljal še nekaj manjših obveznosti docenta na Evropski pravni fakulteti, a tudi teh ne opravlja več. To je razvidno iz zadnje deklaracije 30. 5. 2017, ki je objavljena na spletni strani evropskega parlamenta.
Poleg tega poslanci prejemajo še dodatke, na primer dnevnice in povračila potnih stroškov, ko se udeležujejo zasedanj v Bruslju in Strasbourgu. Nekateri poslanci na zasedanja prihajajo iz svojih držav, drugi imajo v Bruslju najeta stanovanja. Dnevnica znaša dobrih 300 evrov za zasedanja in delo v drugih državah EU. Za neevropske države pa je polovico nižja, vendar imajo poslanci praviloma plačano bivanje v hotelu. Za dobre plače so se v evropskem parlamentu odločili zato, da poslanci ne bi bili koruptivni.
Nevarnost navzkrižja interesov
Kljub dobri plači je kar 60 odstotkov evropskih poslancev prijavilo dodatno delo zunaj parlamenta. Od začetka mandata leta 2014 do 3. julija 2018 so se dodatne dejavnosti poslancev povečale za 13 odstotkov. Skoraj vsak tretji evropski poslanec z dodatnim delom tudi zasluži. Gre za dodatno delo, ki so ga poslanci sami prijavili parlamentu, podatke pa je zbrala in pred dnevi objavila protikorupcijska skupina Transparency International EU. Ta se s tem ukvarja zaradi možnosti, da so poslanci zaradi dodatnega dela v navzkrižju interesov, koruptivni ali pa se premalo posvečajo poslanskemu delu.
Poslanci so najpogosteje pojasnjevali, da dodatno delajo zato, ker želijo ohranjati stik s svojim poklicem, saj se bodo po koncu mandata vrnili na svoje prejšnje delovno mesto. Drugi so dejali, da tako ohranjajo povezave s svojimi volivci. Sodelovanje pri neplačanih dejavnostih, na primer v odborih, pa je lahko koristno za ohranjanje tesnih povezav z družbo.
Največ, 1.565.000 evrov, je v tem mandatu dodatno zaslužil Italijan Renato Soru. FOTO: Reuters
Vsako plačano dodatno delo seveda ne povzroča navzkrižja interesov. Toda delo, ki prinaša velike zaslužke, ali je povezano z registriranimi lobističnimi organizacijami, ali se je začelo med mandatom, lahko pomeni tveganje za navzkrižje interesov.
Pomembne vloge zunaj parlamenta
Trije poslanci evropskega parlamenta imajo trenutno plačane položaje v organizacijah, ki so v evropskem lobističnem registru. Viviane Reding, nekdanja evropska komisarka za pravosodje, je članica uprave nemške fundacije Bertelsmann, čaka pa jo tudi mesto v upravnem odboru rudarskega podjetja Nyrstar in nekdanjega fotografskega giganta Agfa-Gevaert AG.
Evropska poslanka Agnes Jongerius je v nadzornem svetu nizozemske pošte, Avstrijec Paul Rübig pa je hkrati uslužbenec avstrijske gospodarske zbornice, ki zastopa interese avstrijskih podjetij. Ljudje s takšnimi vlogami ne bi smeli lobirati pri svojih kolegih v evropskem parlamentu, kar je tudi v nasprotju s kodeksom ravnanja evropskih poslancev.
Kodeks ravnanja
Kodeks so sprejeli leta 2012, potem ko so leta 2011 britanski novinarji pod krinko tri evroposlance ujeli pri sprejemanju podkupnine v zameno za amandmaje k EU-zakonodaji. Novinarji so poslance s skrito kamero posneli. Med njimi je bil tudi slovenski poslanec Zoran Thaler, ki je sprejetje podkupnine najprej zanikal, zatem odstopil, leta 2014 pa je specializirano državno tožilstvo proti njemu vložilo obtožbo in skupaj z njo tudi sporazum o priznanju krivde, ki ga je pred tem podpisalo s Thalerjem. Kaznovan je bil s poltretjim letom zapora ob koncih tedna ter 32.250 evri denarne kazni.
Rekorder je Italijan
Rekorder v postranskih dejavnostih je poslanec Antanas Guoga iz Litve, ki je priznal, da opravlja kar 16 dodatnih del, med njimi političnih in podjetniških, igra pa tudi poker. Zelo zaposlena je tudi poslanka bavarskih krščanskih demokratov Angelika Niebler, ki opravlja 14 dodatnih dejavnosti.
Poslanec iz Litve je od izvolitve leta 2014 dodatno res veliko zaslužil, natančno 1.428.387 evrov, vendar je rekorder Italijan Renato Soru, ki je prijavil najmanj 1.565.000 evrov dodatnih dohodkov. To je zaslužek od samo štirih dodatnih dejavnosti, med katerimi je tudi direktorski položaj v telekomunikacijskem podjetju Tiscali.
Po državah so največ zaslužili poslanci Francije, skupno vsaj 4,6 milijona evrov. Italijani so pospravili v žepe 2,6 milijona, Nemci 1,4 milijona ... Slovenski poslanci so po dodatnih zaslužkih čisto na repu.
Slovenci niso med zaslužkarji
Od osmih evropskih poslancev iz Slovenije sta dodatno zaslužila le dva – Igor Šoltes iz skupine Zelenih/Evropske svobodne zveze 17.500 evrov in Patricija Šulin iz Evropske ljudske stranke, ki je zaslužila dodatnih 2000 evrov. Nihče trenutno nima prijavljene dodatne dejavnosti.
Dr. Šoltes je ze Delo povedal, kako je ta denar zaslužil. Preden je postal evropski poslanec, je opravljal svetovalno delo kot samostojni podjetnik, takoj po izvolitvi pa tega dela ni več opravljal. Pojasnil je: »Ker se za dodatni zaslužek pri poročanju službam evropskega parlamenta vedno upošteva koledarsko tekoče leto, pa v prvo leto mandata zapadejo tudi zaslužki med januarjem 2014 in majem 2014, ki torej vključujejo tudi zaslužke z naslova dejavnosti samostojnega podjetnika še pred njegovim nastopom funkcije. To je razvidno iz uradne izjave o finančnih interesih z dne 10. 6. 2014, ki je objavljena na spletni strani evropskega parlamenta: http://www.europarl.europa.«
Dr. Šoltes je v prvem delu mandata opravljal še nekaj manjših obveznosti docenta na Evropski pravni fakulteti, a tudi teh ne opravlja več. To je razvidno iz zadnje deklaracije 30. 5. 2017, ki je objavljena na spletni strani evropskega parlamenta.
