Putin ob obisku Guterresa izrazil željo po nadaljevanju pogajanj z Ukrajino
Glavni poudarki:
- ZDA bodo v Nemčiji gostile pogovore o dolgoročni varnosti Ukrajine.
- Lavrov je dejal, da obstaja grožnja tretje svetovne vojne, Kuleba je to označil kot dokaz, da Rusija izgublja zadnje upanje in želi svet prestrašiti.
- Evropski komisar za energetiko je napovedal šesti sveženj sankcij EU proti Rusiji.
- ZN letos pričakujejo več kot osem milijonov ukrajinskih beguncev.
- ZDA v Ramsteinu Ukrajini zagotovile mednarodno pomoč tudi po vojni.
- Rusija zaustavila dobavo plina Poljski preko plinovoda Jamal.
- Putin ob srečanju z Guterresom izrazil željo po nadaljnjih pogajanjih z Ukrajino
21.00 Putin ob srečanju z Guterresom izrazil željo po nadaljnjih pogajanjih z Ukrajino
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes v Moskvi gostil generalnega sekretarja ZN Antonia Guterresa. Izrazil je željo po nadaljevanju pogajanj z Ukrajino in upanje, da bodo prinesla pozitiven rezultat. Po navedbah ZN se je »načeloma strinjal« s sodelovanjem ZN in Rdečega križa pri evakuaciji civilistov iz jeklarne Azovstal.
Ruski predsednik je Guterresu ponovno obširno pojasnil svojo utemeljitev za napad na Ukrajino, a hkrati dejal, da Rusija še vedno upa, da se bo konflikt v Ukrajini zaključil s pomočjo pogajanj. »Kljub dejstvu, da je vojaška operacija v teku, še vedno upamo, da bomo lahko dosegli napredek po diplomatski poti. Pogajanj nikoli ne zavračamo,« je izjavil Putin.
Pogovore v Istanbulu konec marca je označil kot znaten preboj, vendar je hkrati namignil, da so pogajanja v veliki meri propadla po poročilih o pokolih civilistov v ukrajinskem mestu Buča. Pri tem je ponovil, da so tovrstna poročanja zgolj provokacija in da ruska vojska z grozodejstvi v Buči nima ničesar, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
V zvezi s pristaniškim mestom Mariupolj je Putin zatrdil, da v obleganem mestu trenutno ne potekajo ruske vojaške operacije. Hkrati je ukrajinske sile obtožil, da civiliste v tamkajšnji jeklarni Azovstal uporabljajo kot živi ščit, ruske sile pa jim v nasprotju z navedbami ukrajinske strani po njegovih besedah ne preprečujejo evakuacije, poroča britanski BBC.
Guterres pa je ruskemu predsedniku dejal, da je invazija na Ukrajino v popolnem nasprotju z ustavo in statutom ZN. Ob tem je izrazil tudi globoko zaskrbljenost zaradi humanitarnih razmer, podobno kot že pred tem v današnjem večurnem pogovoru z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom.
Putin pa je odvrnil, da Guterresovo zaskrbljenost popolnoma razume, vendar je pri tem dodal, da za aktualne nemire v Ukrajini krivi državni udar, ki je leta 2014 privedel do strmoglavljenja tedanjega proruskega predsednika Viktorja Janukoviča.
18.51 Rusi ustavljajo dobavo plina Poljski
Mednarodni tisk je danes poročal, da je Rusija zaustavila dobavo plina Poljski, dogovorjenega v okviru pogodbe za uvoz plina preko plinovoda Jamal. O tem je poročal Reuters, ki se je skliceval na poljsko televizijo Polsat News in portal Onet.pl, ta pa na neimenovane vire. Gre za plin, ki ga Poljska od Gazproma odkupuje v okviru dolgoročne pogodbe, ki se izteče letos, na območje Poljske pa prihaja preko ozemlja Belorusije.
Kot poroča BBC, ki se sklicuje na poljsko državno podjetje za plin PGNiG, bo Gazprom dobavo plina Poljski zaustavil jutri ob 8. uri. Kot razlog je navedel neplačevanje plina v rubljih, ki ga je Moskva predpisala »neprijateljskim državam«. Poljska je sicer večkrat sporočila, da na to zahtevo Moskve ne bo pristala.
17.09 V ruskih napadih na jugu in vzhodu Ukrajine več smrtnih žrtev
V ruskih zračnih napadih je bilo danes na jugu in vzhodu Ukrajine ubitih najmanj devet civilistov, več oseb pa je bilo ranjenih. Napadi prihajajo v luči okrepljene ruske strategije napadov na ukrajinsko infrastrukturo, ki je bila samo v zadnjih 24 urah deležna skoraj 1300 zračnih napadov, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
V bombnem napadu v Harkovu na vzhodu Ukrajine so umrle tri osebe, sedem pa je bilo ranjenih, je na družbenem omrežju Telegram zapisal regionalni guverner Oleg Sinegubov in hkrati pozval prebivalce, naj bodo zelo previdni in ostanejo v zakloniščih, če je le možno, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Tri trupla so potegnili iz ruševin stavbe v mestu Popasna. Žrtve naj bi se pred ruskimi raketami zatekle v klet, a je bila stavba v napadu porušena, je dejal guverner Luganska Sergej Hajdaj.
Hkrati sta bili še dve osebi ubiti v ukrajinski regiji Doneck, šest je bilo ranjenih, je sporočil guverner regije Pavlo Kirilenko. Dodal je, da so ruske sile v mestu Avdijivka zadele bolnišnico, šolo in stanovanjske zgradbe. Tudi v Zaporožju je bila ubita ena oseba, ko so ruski izstrelki zadeli podjetje v južnem delu mestu.
Ob tem je ruska vojska danes sporočila, da je onesposobila dva sistema zračne obrambe S-300 in uničila izstrelišče za rakete kratkega dosega Točka-U v bližini mesta Barvinkov na vzhodu države.
16.03 Rusija izgnala več švedskih diplomatov
Ruske oblasti so danes sporočile, da so tri diplomate švedskega veleposlaništva v Rusiji razglasile za persono non grata, potem ko je Stockholm zaradi konflikta v Ukrajini izgnal tri ruske diplomate, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Rusko zunanje ministrstvo je sporočilo, da je poklicalo švedskega veleposlanika v Rusiji in"ostro protestiralo"proti izgonu ruskih diplomatov in švedski vojaški podpori režimu v Kijevu. Prav tako je Švedsko obtožilo, da prikriva zločine ukrajinskih nacionalistov nad civilnim prebivalstvom Donbasa, kar se nanaša na dele regije na vzhodu Ukrajine, ki jih nadzorujejo proruski separatisti.
15.03 Ruske in beloruske zračne sile začele skupno usposabljanje
Ruske in beloruske zračne sile so danes začele štiridnevno skupno vojaško usposabljanje, je sporočilo belorusko obrambno ministrstvo. Na vajah so sodelovali častniki zračnih sil in obrambnih sil iz ruskega Zahodnega vojaškega okrožja, poroča španska tiskovna agencija EFE.
»Med operativnim usposabljanjem se bodo reševala vprašanja medsebojnega sodelovanja med organi za nadzor letalstva in zračne obrambe pri načrtovanju ukrepov in določanju nalog za podrejene vojaške enote in podenote,« je ministrstvo zapisalo v sporočilu.
Usposabljanje poteka med rusko invazijo na Ukrajino. Belorusija je ruski vojski dovolila uporabo svojega ozemlja, da je ta lahko s severa napadla Ukrajino, še navaja EFE.
15.02 Ukrajina obeležuje 36. obletnico jedrske nesreče v Černobilu
V Ukrajini danes, sredi vojne z Rusijo, obeležujejo 36. obletnico jedrske nesreče v Černobilu. Ukrajinski premier Denis Šmihal je v sporočilu na družbenem omrežju Telegram zapisal, da so bile posledice tragedije resnično grozljive, prizadele pa so vso Evropo, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Na ukrajinski televiziji so v znak spomina na nesrečo prižgali sveče, ob 12. uri po lokalnem času pa so imeli še minuto molka. Predvajali so tudi posnetke, ki so prikazovali območje elektrarne po umiku ruskih enot konec marca. Rusko okupacijo elektrarne sta obsodila tako Šmihal kot generalni direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Rafael Grossi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
14.40 Rusko sodišče obsodilo Wikipedijo, češ da ne podaja ustreznih informacij o »posebni vojaški operaciji v Ukrajini«
Moskovsko sodišče je danes prvič oglobilo lastnika spletne Wikipedije Wikimedia Foundation, ker ni izbrisal člankov, za katere Rusija trdi, da vsebujejo netočne informacije glede tega, kar sama imenuje »posebna vojaška operacija v Ukrajini«, je poročal Reuters, ki se sklicuje na rusko tiskovno agencijo Interfax. Višina globe znaša tri milijone ruskih rubljev, kar je okoli 37.700 evrov.
13.26 Guterres v Moskvi za prekinitev ognja v Ukrajini
Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je danes na srečanju z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom v Moskvi pozval k prekinitvi ognja v Ukrajini in neodvisni preiskavi domnevnih vojnih zločinov. Opozoril je še, da vojna že vpliva na cene hrane in energije po svetu, piše nemška tiskovna agencija dpa.
Guterres je pozval k vzpostavitvi dialoga in sklenitvi premirja za mirno rešitev spora, o čemer naj bi danes spregovoril tudi z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Generalni sekretar ZN je sicer na prvem obisku v Moskvi od začetka ruske invazije na Ukrajino. Guterres je priznal, da obstajata dva pogleda na vojno v Ukrajini, vendar pa se je tudi ruska stran strinjala s trditvijo, da so ruski vojaki prisotni na ozemlju Ukrajine, ukrajinskih vojakov pa v Rusiji ni.
Ob tem se je zavzel za neodvisno preiskavo domnevnih vojnih zločinov in predlagal oblikovanje kontaktne skupine za humanitarno pomoč. V njej naj bi bili Rusija, Ukrajina in ZN, skrbela pa bi za vzpostavitev in nadzor nad humanitarnimi koridorji in lokalnimi premirji.
Lavrov je na srečanju izpostavil, da so se glede Ukrajine nakopičile težave, ki jih je treba razjasniti. Ponovil je stališče Kremlja, da Ukrajina potrebuje »denacifikacijo«, ob tem pa je zagotovil, da bo Rusija aktivno sodelovala pri zaščiti civilnega prebivalstva in dostavi humanitarne pomoči. Lavrov je sicer zavrnil možnost mirovnih pogovorov v Mariupolju in dejal, da je prezgodaj za dogovore o morebitni mediaciji pri mirovnih pogajanjih, vendar pa si po njegovih besedah Rusija še vedno prizadeva za diplomatsko rešitev krize.
V Kijevu so obisk generalnega sekretarja ZN v Moskvi ostro kritizirali. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da »ne vidi nobene pravičnosti in logike« v tem, da je Guterres najprej odpotoval v Rusijo. Po današnjem obisku v Rusiji bo sicer prek Poljske odpotoval tudi v Ukrajino, kjer se bo v četrtek sestal z Zelenskim. Doslej je že večkrat zahteval vzpostavitev premirja v Ukrajini, Rusijo pa obtožil, da krši ustanovno listino Združenih narodov.
13.14 ZDA v Ramsteinu Ukrajini zagotovile mednarodno pomoč tudi po vojni
»Tu smo, da pomagamo Ukrajini zmagati v boju proti nepravični invaziji Rusije ter vzpostaviti obrambo za izzive prihodnosti,« je na srečanju v ameriškem letalskem oporišču Ramstein v Nemčiji, ki ga gostijo ZDA in je posvečeno dolgoročnim varnostnim potrebam Ukrajine, zatrdil gostitelj, ameriški obrambni minister Austin Lloyd. »Imperialna agresija« Rusije po njegovih besedah ne zadeva le Ukrajine in Evrope, temveč predstavlja izziv vsakemu svobodnemu človeku na svetu. Upor Ukrajine je po drugi strani navdih za svobodni svet, je v nagovoru udeležencem po poročanju nemške tiskovne agencije DPA še ocenil Austin.
ZDA, ki so že zdaj največji dobavitelj mednarodne vojaške pomoči Ukrajini, bodo po besedah Austina še naprej premikale gore, da bi lahko zadostile potrebam Kijeva. »Verjamemo, da lahko zmagajo, če bodo le imeli pravo opremo in pravo podporo,« je poudaril Austin, ki je v nedeljo skupaj z ameriškim državnim sekretarjem Antonyjem Blinknom obiskal Kijev. Nemška obrambna ministrica Christine Lambrecht je medtem potrdila poročanje medijev, da se je Berlin odločil neposredno v Ukrajino poslati oklepnike s protiletalskim orožjem tipa gepard, potem ko je postal tarča ostrih kritik zaradi svojega obotavljanja pri pošiljanju težkega orožja v Ukrajino. Ob tem je priznala, da so zaloge orožja nemške vojske nizke, zato se bodo obrnili na nemške proizvajalce orožja. »Ukrajina naroči in Nemčija plača,« je dejala. Poleg tega je napovedala urjenje ukrajinskih vojakov na ozemlju Nemčije. Kot je dejala, si skupaj z ameriškimi prijatelji prizadevajo za urjenje ukrajinskih vojakov za ravnanje s topniškimi sistemi na nemških tleh. ZDA so na srečanje v Ramsteinu povabile predstavnike 40 držav, od tega naj bi jih večina na pogovore poslala obrambne ministre in najvišje generale.
12.45 ZN letos pričakujejo več kot osem milijonov ukrajinskih beguncev
Iz Ukrajine bi lahko letos pobegnilo več kot osem milijonov ljudi, so danes sporočili Združeni narodi, ki so več kot podvojili oceno, koliko denarja je potrebnega za pomoč ljudem v Ukrajini. Urad ZN za usklajevanje humanitarnih zadev (OCHA) bo za reševanje naraščajočih potreb v Ukrajini po novih ocenah potreboval več kot 2,1 milijarde evrov. V OCHA so navedli, da poziv po 2,1 milijarde evrov zajema pomoč do avgusta, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Organizacija ZN je tako več kot podvojila oceno, koliko denarja je potrebnega za pomoč ljudem v Ukrajini. Združeni narodi so 1. marca objavili nujen poziv, v katerem so za pomoč približno šestim milijonom ljudi v državi v treh mesecih prosili za milijardo evrov. Organizacija je ocenila, da se je število ljudi, ki potrebujejo humanitarno pomoč v Ukrajini, z 12 milijonov povečalo na 15,7 milijona. S spremenjenim pozivom naj bi pomagali 8,7 milijona ljudem, ki najbolj potrebujejo pomoč, je novinarjem povedal tiskovni predstavnik OCHA Jens Laerke.
Povedal je, da so donatorji do zdaj zagotovili 980 milijonov dolarjev, kar je 44 odstotkov posodobljenega poziva. Ta sredstva so po njegovih besedah omogočila, da so ZN in partnerji s humanitarno pomočjo dosegli 3,4 milijona ljudi v Ukrajini. Visoki komisariat Združenih narodov za begunce (UNHCR), ki je sprva napovedoval, da bo letos domove zapustilo do štiri milijone ljudi, je sporočil, da bo za podporo beguncem v sosednjih državah potreboval 1,73 milijarde evrov.
12.35 Eksploziji v Pridnestrju okrepili strahove pred ruskim posredovanjem
V jutranjih urah sta na območju Pridnestrja odjeknili eksploziji, ki sta uničili radijska oddajnika, je danes sporočilo notranje ministrstvo te separatistične moldavske regije. To že krepi strahove pred ruskim posredovanjem. Moldavska predsednica Maia Sandu je v odziv na dogodke sklicala sejo sveta za nacionalno varnost. Notranje ministrstvo samooklicane Pridnestrske republike je v sporočilu za javnost navedlo, da sta dve eksploziji ob 6.40 in 7.05 po lokalnem času onemogočili oddajanje dveh »močnih« anten, ki sta oddajali ruski radio, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Ministrstvo je objavilo fotografije uničenih anten na tleh in dodalo, da v incidentu niso zabeležili žrtev.
Pridnestrje je od začetka vojne v Ukrajini znova v središču pozornosti svetovne javnosti, saj gre za še eno samooklicano republiko na območju nekdanje Sovjetske zveze, ki uživa podporo Rusije. Rusija ima na območju Pridnestrske republike tudi vojaško bazo, zaradi česar so iz ukrajinskega generalštaba v preteklih tednih že javno ugibali o možnostih, da bodo ruske sile »izvedle provokacije« znotraj te separatistične regije in upravičile posredovanje tudi v tej regiji ter povezali sile, ki delujejo na jugu Ukrajine.
Na incident se je odzval tudi pomočnik ukrajinskega predsednika Mihajlo Podoljak, ki je Rusijo obtožil, da poskuša povzročiti nemire v separatistični regiji na moldavskem ozemlju. Dodal je, da si bo Ukrajina prizadevala za zagotovitev strateške varnosti regije.
»Enote ruskih oboroženih sil so v polni bojni pripravljenosti,« je na Facebooku objavil generalštab ukrajinskih oboroženih sil. Poleg tega so v povišani pripravljenosti tudi varnostne sile moldavskih separatistov, so še navedli v sporočilu. Moldavska separatistična regija je medtem danes obtožila Kijev, da je Ukrajina tista, ki je organizirala eksplozije. V Kijevu so obtožbe zavrnili in dejali, da je ruska tajna služba FSB želela vključiti Pridnestrje v rusko vojno proti Ukrajini.
12.31 Za sprejem sirot iz Ukrajine v Postojni že vse nared
V prihodnjih dneh, predvidoma prvi dan po praznikih, bo v Slovenijo prišlo 20 sirot iz Ukrajine, starih od enega do sedem let, ki bodo nameščene v vasi Slavina blizu Postojne. Župan občine Postojna Igor Marentič pravi, da je za njihov prihod že vse nared, tudi krajani vsakodnevno ponujajo pomoč, da bi se otroci v Sloveniji kar najbolje počutili. Gre za sirote in otroke brez spremstva staršev iz Luganske sirotišnice št. 2. V Slovenijo prihajajo v spremstvu strokovnega osebja iz Ukrajine in njihovih lastnih otrok, ostali pa naj bi do preklica vojnega stanja v Ukrajini. Skupaj prihaja v Slovenijo 38 beguncev iz Ukrajine, poleg 20 sirot še 18 spremljevalcev, med njimi tri zdravnice in štiri medicinske sestre.
Kot je za STA povedal župan občine Postojna Igor Marentič, je v ljudski šoli v Slavini že vse nared za sprejem ukrajinskih otrok in njihovih spremljevalcev. Prostore šole so na novo pobelili in uredili, tako da so pogoji za bivanje »resnično dobri«, pri ureditvi so zelo pomagali tudi krajani, na kar je župan še posebej ponosen. »Po prvih pogovorih z domačini oz. s predstavniki krajevne skupnosti Slavina, lahko rečem, da bi si vsak želel imeti takšne sokrajane. Brez pomislekov so bili vsi za, da sprejmejo otroke iz Ukrajine, še več, njihovo prvo vprašanje je bilo, kako lahko mi pomagamo. Zelo sem ponosen na sokrajane, ki so že večkrat pokazali, da znajo sprejemati pomoči potrebne, tudi iz tujine. Vsak dan dobivamo klice občanov, kako lahko pomagajo tem otrokom, ali jih lahko vozijo na sprehod,« je poudaril župan.
11.44 Evropski komisar za energetiko: »Zelo kmalu« šesti sveženj sankcij EU proti Rusiji
Komisar Evropske unije za energetiko Kadri Simson je na tiskovni konferenci v Varšavi povedal, da se »zelo kmalu« pričakuje šesti sveženj sankcij Evropske unije proti Rusiji kot odgovor na njeno invazijo na Ukrajino, navaja Guardian. Reuters poroča, da točen datum paketa še ni potrjen, tako kot pri prejšnjih krogih sankcij EU pa bi potrebovali odobritev držav EU.
11.47 Avstrijski zunanji minister razburil z dvomom v članstvo Ukrajine v EU
V Avstriji in tujini odmeva izjava zunanjega ministra Alexandra Schallenberga, da obstajajo različne možnosti povezovanja Ukrajine z EU, ki ne pomenijo nujno njenega polnopravnega članstva v uniji. Ministrove besede, izrečene v soboto na nekem manjšem forumu, bi morda ostale neopažene, če ne bi vzbudile pozornosti in ogorčenja uradnega Kijeva. Schallenberg je v soboto nagovoril udeležence medijskega foruma v kraju Lech in pri tem razmišljal o »različnih, po meri oblikovanih možnostih za kar najtesnejše povezovanje Ukrajine« z EU. Ukrajina nedvomno je del Evrope in Zahoda, je dejal, a se obenem vprašal, ali »lahko to funkcionira zgolj preko polnopravnega članstva v EU«. »Mislim, da ne,« si je odgovoril, obenem pa svojo zadržanost utemeljil tudi s tem, da pri tem nikakor ne smemo pozabiti na regijo Zahodnega Balkana.
Ministrove besede bi po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA morda ostale neopažene, če jih ne bi v nedeljo zaznali nekateri ukrajinski spletni mediji, in sicer najprej v kratkem povzetku, objavljenem na spletni strani avstrijskega brezplačnika Heute. Ti so ministrove izjave razumeli kot kategoričen »ne« uradnega Dunaja vstopu Ukrajine v unijo. Podobno se je zgodilo v Rusiji, kjer je bila to v nedeljo ena glavnih novic dneva. Še isti dan je tiskovni predstavnik ukrajinskega zunanjega ministrstva Oleh Nikolenko za ukrajinsko tiskovno agencijo Ukrinform ocenil, da so Schallenbergove izjave »kratkovidne« in v neskladju z »interesi združene Evrope«, obenem pa ignorirajo mnenje »prepričljive večine« prebivalcev EU, ki podpirajo članstvo Ukrajine v uniji.
11.11 Združeno kraljestvo ukinilo carine za blago iz Ukrajine
Velika Britanija bo v okviru sporazuma o prosti trgovini med Združenim kraljestvom in Ukrajino ukinila carine za vse blago iz Ukrajine, je v ponedeljek sporočilo britansko ministrstvo za mednarodno trgovino. Hkrati so napovedali prepoved izvoza nekaterih tehnoloških izdelkov v Rusijo. Britansko ministrstvo za mednarodno trgovino je sporočilo, da je carine na blago, uvoženo iz Ukrajine, vključno s ključnimi izvoznimi izdelki, kot so ječmen, med in perutnina, znižalo na nič, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
»Združeno kraljestvo bo še naprej po svojih najboljših močeh podpiralo ukrajinski boj proti ruski brutalni in neizzvani invaziji,« je izjavila ministrica za mednarodno trgovino Anne-Marie Trevelyan. Odločitev je ministrstvo sprejelo po pozivu ukrajinskega predsednika Vlodimirja Zelenskega k liberalizaciji dajatev in podpori ukrajinskemu gospodarstvu, so še zapisali v izjavi. Prejšnji teden je Velika Britanija še zaostrila sankcije proti Rusiji, vanje so vključili vojaške poveljnike, dodatno so uvedli prepoved uvoza srebra, lesnih izdelkov in kaviarja iz Rusije.
09.45 Urednik radia Eho Moskve: Rusija se je vrnila 40 let nazaj
Dolgoletni urednik do Kremlja kritičnega radia Eho Moskve, ki je prejšnji mesec prenehal delovati, Aleksej Venediktov je dogajanje v Rusiji označil za vrnitev v preteklost. »Država se je v vseh pogledih vrnila nazaj, zame se je vrnila 40 let nazaj,« je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal Venediktov. »Zdaj smo nekje pri letu 1983 ... v Afganistanu poteka vojna, disidenti so v zaporu ali izgnani iz države, Andropov pa je v Kremlju,« je dejal Venediktov in s tem mislil na sovjetskega voditelja Jurija Andropova, ki je tako kot Putin služboval v obveščevalni službi KGB. Radio Eho Moskve je prenehal oddajati po začetku vojne v Ukrajini 1. marca. Formalno ga je ukinil upravni odbor, v katerem je imel večino glasov državni energetski velikan Gazprom. Frekvence postaje v Moskvi in več drugih mestih je prevzel državni radio Sputnik.
Radio se je prvič oglasil avgusta 1990, v zadnjih mesecih Sovjetske zveze, in postal simbol ruske medijske svobode. Venediktov se je radiu kot novinar pridružil ob ustanovitvi in leta 1998 postal glavni urednik, poroča AFP. Rusija je na začetku marca sprejela zakonodajo, ki določa visoke kazni za širjenje domnevnih lažnih informacij o ruskih vojaških silah. Kršiteljem grozijo denarne kazni in do 15 let zapora. Oblasti pa so že pred tem omejile poročanje neodvisnih medijev.
09.38 Nemčija bo v Ukrajino poslala geparde
Nemčija bo neposredno v Ukrajino poslala oklepnike s protiletalskim orožjem tipa gepard, poroča nemška tiskovna agencija DPA. Uradno naj bi v Berlinu, ki je bil deležen kritik zaradi obotavljanja pri pošiljanju težkega orožja v Ukrajino, odločitev objavili še danes. Podjetje Krauss-Maffei Wegmann naj bi po poročanju DPA dobilo dovoljenje za napotitev oklepnikov v Ukrajino. Sestavili jih bodo iz delov in tankov, ki so v lasti nemške vojske, pri čemer so možne tudi modifikacije.
Po poročanju DPA ima podjetje na voljo več deset tankov, podrobnosti pa naj bi sporočili kasneje danes, ko bo Nemčija v ameriškem oporišču Ramstein gostila pogovore o dolgoročnih varnostnih potrebah Ukrajine, ki se brani pred rusko ofenzivo. Na srečanju se bodo sešli obrambni ministri in visoki generali več kot 20 držav, na njem naj bi po navedbah ZDA preučili, kako lahko partnerice Ukrajine prispevajo k okrepitvi vojaške moči države po koncu vojne.
09.03 Ruska ofenziva na vzhodu Ukrajine se nadaljuje
Ruska ofenziva na vzhodu Ukrajine se nadaljuje, ruske sile skušajo po navedbah britanskih obveščevalcev obkoliti ukrajinske položaje na vzhodu države. V ruske roke naj bi po britanskih navedbah padlo mesto Kremina z 18.000 prebivalci, ki leži v pokrajini Lugansk. Po britanskih navedbah, ki jih povzema BBC, naj bi srditi boji potekali tudi južno od mesta Izjum, saj ruske sile skušajo s severa in vzhoda napredovati proti mestoma Slovjansk in Kramatorsk. Dodajajo, da se ukrajinske sile pripravljajo tudi na obrambo Zaporožja pred morebitnim ruskim napadom z juga. Od tam danes lokalne oblasti poročajo o ruskih raketnih napadih.
09.00 Ponovni pozivi za evakucijo iz Luganske regije
Guverner Luganske oblasti Sergej Gaidai je ponovno pozval ljudi na tem območju, naj – ko dobijo priložnost – pobegnejo. Na Telegramu je zapisal: »Razumem, da je težko evakuirati tiste, ki še nikoli niso bili izven regije Lugansk. A odidite, v drugih regijah Ukrajine je življenje, varnejše življenje.«
Povedal je, da bodo danes poskušali evakuirati iz petih lokacij: Severnodonetske, Lisičanske, Rubizhne, Popasna in Gorskoe. Podal je, tako Guardian, nekaj nepreverjenih podrobnosti o včerajšnjih napadih na evakuacijo in svojim sledilcem Telegrama povedal: »Včeraj mejni policisti niso čakali na avtobus, na transport pa so streljali Rusi. Ljudje so hoteli pobegniti, a je sovražnik mislil drugače. Vsak dan se trudimo priti na vsako srečanje, tako kot danes. Razumem, da je težko evakuirati tiste, ki še nikoli niso bili izven regije Lugansk. Takih ljudi je na tisoče, tudi v mestih so avtobusi že na poti. Evakuacija je brezplačna,« je pozval.
07.53 Kuleba: Rusija izgublja »zadnje upanje«, da bi prestrašila svet pred Ukrajino
Namig ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova, da je svet v nevarnosti tretje svetovne vojne, je pomenilo le, da Moskva »čuti poraz v Ukrajini«, je dejal ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba, navaja Guardian. Rusija izgublja zadnje upanje, da bi prestrašila svet, da ne bo podprla Ukrajine. Tako se govori o »resnični« nevarnosti tretje svetovne vojne. To samo pomeni, da Moskva čuti poraz v Ukrajini. Zato mora svet podvojiti podporo Ukrajini, da bomo prevladali in zaščitili evropsko in svetovno varnost, je tvitnil Kuleba.
Lavrov je v ponedeljek posvaril zahod, naj ne podcenjuje povečanega tveganja jedrskega konflikta zaradi Ukrajine, in dejal, da meni, da je Nato v praksi vpleten v vojno z Rusijo zaradi oskrbe Kijeva z orožjem, kot je dejal v intervjuju, predvajanem na državni televiziji. Lavrova so spraševali o pomenu izogibanja tretji svetovni vojni in o tem, ali so trenutne razmere primerljive s kubansko raketno krizo leta 1962, kar je najnižja točka v odnosih med ZDA in Sovjetsko zvezo, poroča Reuters. Rusija, je dejal Lavrov, dela veliko za spoštovanje načela, da si prizadeva za vsako ceno preprečiti jedrsko vojno. »To je naš ključni položaj, na katerem temeljimo vse. Tveganja so zdaj precejšnja. Teh tveganj ne bi želel umetno povečati. Mnogi bi to želeli. Nevarnost je resna, resnična. In tega ne smemo podcenjevati.« Lavrov, ki je branil dejanja Moskve, je Washington krivil tudi za pomanjkanje dialoga.
06.50 Guterres bi se z obiskom v Moskvi utegnil ujeti v »past« Kremlja, opozarja ukrajinski zunanji minister
Ukrajinski zunanji minister poziva generalnega sekretarja ZN Antonia Guterresa, naj pritisne na Rusijo za evakuacijo iz pristanišča Mariupolj, ko bo v torek obiskal Moskvo, in to označil za nekaj, kar je svetovno telo, kakršno so ZN, sposobno doseči. Toda zunanji minister Dmytro Kuleba je v intervjuju za Associated Press v ponedeljek povedal tudi, da je zaskrbljen, da bi lahko Guterres ob obisku Moskve pred potovanjem v Kijev lahko padel v kremeljsko »past«. »Številni drugi tuji uradniki so bili ujeti na obisku v Moskvi. Tam pa so se kazali samo zato, da bi pokazali prevlado ruske diplomacije in kako veliki so in kako svetu narekujejo, kako naj se vede,« je dejal.
Guterres se »mora osredotočiti predvsem na eno vprašanje: evakuacijo Mariupolja,« je dejal Kuleba in se skliceval na obmorsko mesto, kjer je po ocenah ujetih 100.000 ljudi, medtem ko se kontingent ukrajinskih borcev bori proti ruskim silam v jeklarni Azovstol, kjer je tudi na stotine civilistov.
06.30 Poostrena mejna varnost v Brjansku, Kursku in Bolgorodu
Rusija krepi mejno varnost in kontrolne točke v regijah Brjansk, Kursk in Belgorod, ki mejijo na Ukrajino, je v jutranji posodobitvi sporočil ukrajinski generalštab, piše Guardian. V ponedeljek so v dveh skladiščih nafte v mestu Brjansk, manj kot 100 milj od meje z Ukrajino, izbruhnili veliki požari – šlo naj bi za potencialno sabotažo s strani Kijeva. Rusija je še vedno blokirala ukrajinske sile v jeklarni Azovstal v Mariupolju, je dejal generalštab, izvajala pa je tudi zračni nadzor v regiji Odesa, pomembnem pristanišču na obali Črnega morja in glavnem oporišču ukrajinske mornarice.
06.00 Lavrov: Obstaja resnična nevarnost tretje svetovne vojne
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v intervjujih za ruske medije opozoril, da ostaja »resnična« nevarnost tretje svetovne vojne, njegove besede povzema Guardian. Dejal je tudi, da dobave zahodnega orožja Ukrajini pomenijo, da je zavezništvo Nato »v bistvu vpleteno v vojno z Rusijo«.
00.30 ZDA bodo v Nemčiji gostile pogovore o dolgoročni varnosti Ukrajine
ZDA bodo danes v ameriškem letalskem oporišču Ramstein v Nemčiji gostile pogovore o dolgoročnih varnostnih potrebah Ukrajine, ki se trenutno še vedno brani pred rusko ofenzivo. Na srečanju se bodo glede na napovedi Pentagona sešli obrambni ministri in visoki generali več kot 20 držav, tudi Slovenije.
Srečanje v Pentagonu opisujejo kot posvet, ki bo preučil, kako lahko partnerice Ukrajine prispevajo k okrepitvi vojaške moči države po koncu vojne. V pretežni meri gre za vprašanje modernizacije in zagotavljanja moči in zmožnosti ukrajinske vojske, ne pa za varnostna zagotovila, je pred dnevi napovedal tiskovni predstavnik ameriškega obrambnega ministrstva John Kirby.
Po njegovih besedah je vabilo ameriškega obrambnega ministra Lloyda Austina že sprejelo približno 20 držav, tako članic kot nečlanic zveze Nato. Iz Slovenije se bosta pogovorov udeležila tako obrambni minister Matej Tonin kot načelnik Generalštaba Slovenske vojske generalmajor Robert Glavaš, so za STA napovedali na obrambnem ministrstvu.
