Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Svet

Združitve evropskih bank so spet aktualne

Zvišanje obrestnih mer je povečalo dobiček, oblikovalci politik pa zahtevajo, da banke konkurirajo ameriškim tekmecem. Obstajajo pa tudi številne ovire.
Evropski bančni sistem se je morda znašel pred novo konsolidacijo. FOTO: Wolfgang Rattay/Reuters
Evropski bančni sistem se je morda znašel pred novo konsolidacijo. FOTO: Wolfgang Rattay/Reuters
7. 11. 2024 | 05:00
19:13

V nadaljevanju preberite:

Zadnja velika čezmejna bančna združitev v Evropi, ki jo je leta 2007 pripravila bančna elita celine na tajnih sestankih v ženevskem hotelu Four Seasons Hôtel des Bergues, se ni dobro končala.

Evropski bančni direktorji spet razmišljajo o združitvah 17 let po tem, ko je bila nizozemska posojilnica ABN Amro razdeljena na tri dele, kar je neposredno pripomoglo k štirim večmilijardnim finančnim ukrepom med finančno krizo. Na čelu je bil Andrea Orcel, ki je kot vodilni investicijski bančnik v banki Merrill Lynch ključno vplival na prevzem banke ABN Amro prek bank Royal Bank of Scotland, Santander in Fortis. Italijanska banka UniCredit, v kateri je zdaj glavni izvršni direktor, je z nakupom znatnega deleža v Commerzbank, drugem največjem nemškem posojilodajalcu, pretresla vrh evropskih financ.

Evropski oblikovalci politik in politiki se tudi na splošno strinjajo, da je treba spodbujati večje, multinacionalne banke, da bi se tako ubranili konkurence ameriških posojilnic, ki so po finančni krizi prevladovale v svetovnem bančništvu, in hitro rastočih azijskih tekmecev.

Hitrost, s katero centralne banke od leta 2022 zvišujejo obrestne mere, je ugodna za komercialne banke. Te običajno večino dobička ustvarijo iz razlike med obrestmi, ki jih prejmejo za posojila, in tistimi, ki jih izplačajo za vloge. Povečanje tako imenovane neto obrestne marže zaradi dviga obrestnih mer je evropskim bankam v zadnjih dveh letih prineslo 100 milijard evrov nepričakovanega dobička. S tem so ustvarili presežek kapitala nad zakonskimi zahtevami, ki so ga nekateri vodilni delavci bank nameravali porabiti za prevzeme.

Zakaj so številne banke povečale izplačila dividend in prvič začele odkupovati lastne delnice? Kaj so se zavezale evropske banke in zakaj odkupujejo delnice? Zakaj se je indeks Euro Stoxx Banks, ki spremlja največje evropske banke na borzi, v zadnjih dveh letih povečal za več kot 75 odstotkov? In zakaj bo najbrž prišlo do združevanja evropskih bank? Več v obširni analizi.

Avtorja: Owen Walker, Harriet Agnew © Financial Times Limited 2024. Vse pravice pridržane. Prepovedana je distribucija, kopiranje in spreminjanje besedila. Financial Times Limited ne prevzema odgovornosti za natančnost ali kakovost prevoda.

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine