Evropski komisar Lenarčič se odpravlja v Ukrajino
21.15 Morawiecki naznanil obsežno pogodbo o prodaji orožja Ukrajini
Poljska je v procesu podpisa obsežne pogodbe o dobavi orožja Ukrajini. Gre za »eno največjih, če ne celo največjo pogodbo o izvozu orožja v zadnjih tridesetih letih«, je dejal poljski premier Mateusz Morawiecki med današnjim obiskom orožarskega podjetja Huta Stalowa Wola na jugovzhodu države.
Poljsko orožje bo ključno za prizadevanja Ukrajine v boju proti ruskim okupatorjem, predvsem na območjih spopadov na vzhodu države, je po poročanju nemške tiskovne agencije DPA dejal Morawiecki.
Del sredstev za financiranje nakupa orožja bo Ukrajina prejela od EU, del pa bo prispevala sama, je pojasnil poljski premier. Za kakšno vrsto orožja gre in v kakšnem obsegu, Morawiecki ni želel razkriti.
Ob objavi novice sta sicer skupaj z obrambnim ministrom Mariuszem Blaszczakom pozirala pred vrsto samohodnih havbic tipa krab, ki jih izdelujejo v podjetju Stalowa Wola, še navaja DPA.
V premierovem uradu pa so pri tem na twitterju objavili fotografijo havbice z njenimi lastnostmi. Največji doseg tega orožja je 40 kilometrov, v eni minuti pa lahko izstreli šestkrat.
Morawiecki je pri tem še dejal, da je samohodna havbica krab skupaj z raketami poljske proizvodnje piorun in jurišno puško grot med vrstami orožja, za prodajo katerega vlada največ zanimanja. Prodamo jih, ker vemo, da so bistvene na sodobnem bojišču, je povedal.
Poljski poslovni dnevnik Dziennik Gazeta Prawna je pred dnevi poročal, da namerava Poljska Ukrajini prodati več kot 50 samohodnih havbic krab. Po poročanju časnika je pogodba vredna 655 milijonov evrov. Vlada teh informacij ni potrdila.
21.00 Komisar Lenarčič v sredo in četrtek na obisku v Ukrajini
Evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič bo v sredo začel dvodnevni obisk v Ukrajini, kjer se bo med drugim sestal z več visokimi predstavniki Ukrajine. Namen obiska je dobiti dodaten vpogled v aktualne potrebe po pomoči v Ukrajini, navajajo viri pri komisiji.
Kot je razvidno s spletne strani Evropske komisije, se bo komisar iz Slovenije v Ukrajini mudil v sredo in četrtek. Med drugim se bo sestal tudi z več visokimi predstavniki Ukrajine.
Po navedbah virov pri komisiji se bo sestal še s predstavniki lokalnih oblasti in humanitarnih partnerjev EU, ki delujejo v državi.
Z obiskom želi po neuradnih informacijah STA pridobiti dodaten vpogled v aktualne potrebe po pomoči v Ukrajini in ugotoviti, kako še naprej in še bolj učinkovito dostavljati humanitarno pomoč Ukrajini in njenim prebivalcem.
EU Ukrajini, ki se že več kot tri mesece sooča z rusko agresijo, pomaga z vojaško, finančno in humanitarno pomočjo. Za projekte humanitarne pomoči civilistom v Ukrajini in Moldaviji je EU namenila 243 milijonov evrov. Še 330 milijonov evrov pa je namenila programu, ki je namenjen zagotavljanju osnovnih dobrin in storitev, kot so hrana, zdravstvena oskrba in izobraževanje.
Poleg tega prek evropskega mehanizma civilne zaščite EU usmerja pomoč posameznih držav članic Ukrajini in Moldaviji. Članice EU ter Norveška in Turčija so doslej prispevale več kot 30.000 ton pomoči, med drugim v obliki zdravil, hrane, električnih generatorjev in tudi mobilnih bolnišnic. Poleg tega so številne sprejele begunce iz Ukrajine, ki so zbežali pred rusko agresijo.
Ukrajino je sicer od začetka ruske invazije obiskalo že več predstavnikov EU, tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, predsednik Evropskega sveta Charles Michel in predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola.
V skupini prvih voditeljev držav članic, ki so se sredi marca odpravili v ukrajinsko prestolnico, pa je bil tudi tedanji slovenski premier Janez Janša.
19.00 Na shodu za ukrajinske otroke: da dobavi orožja Ukrajini in ne Rusiji
Edino, kar lahko konča vojno v Ukrajini in reši ukrajinske otroke, je dobava še več orožja ukrajinski vojski, so danes poudarjali udeleženci shoda za ukrajinske otroke pred Moderno galerijo v Ljubljani. Vrstili so se pozivi k bojkotu Rusije in opozarjanju na kršitve človekovih pravic otrok v Ukrajini v mednarodni skupnosti.
Cilj shoda za obrambo otrok v Ukrajini, ki ga je organizirala ukrajinska skupnost v Sloveniji in ki se ga je udeležilo več deset ljudi, je bil pritegniti pozornost mednarodne skupnosti glede strašnih razmer, v katerih so se med vojno znašli ukrajinski otroci.
Ti namreč niso le žrtve strelov in bomb, temveč tudi trpinčenja, psihičnega in spolnega nasilja, deportacij in prisilnih vključitev v rusko vojsko, so opozorili udeleženci shoda.
Po podatkih ukrajinskega veleposlaništva v Sloveniji je med vojno v Ukrajini umrlo 262 otrok, več kot 729 jih je bilo ranjenih, 1889 je pogrešanih, več kot 200.000 pa naj bi jih bilo deportiranih v Rusijo.
Več govorcev na shodu je s prisotnimi delilo svoje osebne zgodbe iz vojne, medtem ko so se vmes vztrajno vrstili pozivi k dobavi še večjih količin orožja Ukrajini in opozorila na kršitve človekovih pravic ter predvsem pravic otrok. Točno število posiljenih otrok je sicer za zdaj neznano, a po podatkih veleposlaništva, ki jih je pridobilo iz osvobojenih področji, naj bi bila najmlajša žrtev stara le šest mesecev.
Govorci so opozorili tudi na splošno stanje v Ukrajini, kjer ljudje stradajo, nimajo vode in osnovnih življenjskih potrebščin, številni pa države ali vsaj kraja, kjer se nahajajo, ne morejo več zapustiti. Ljudje naj bi več dni živeli ob truplih svojih sorodnikov, veliko trupel pa leži tudi nepokopanih po ulicah porušenih mest.
Unicef je že 1. junija, na mednarodni dan zaščite otrok, sporočil, da je v Ukrajini več kot pet milijonov otrok odvisnih od humanitarne pomoči, te številka pa z vsakim dnevom vojne narašča.
Pred tem je 7. aprila Svet Evrope na konferenci v Rimu predstavil novo strategijo za zaščito pravic otrok v kriznih in izrednih razmerah. Deklaracijo o posledicah ruske agresija za ukrajinske otroke je tik pred konferenco sprejelo šest držav, med njimi tudi Slovenija.
18.30 Po Litvi Nemcem kimata tudi Estonija in Latvija
Estonija in Latvija sta danes pozdravili zavezo Nemčije, da bo v Litvo poslala več sto svojih vojakov za zaščito pred morebitnim ruskim napadom. S tem se tudi sami počutijo varnejše, je dejala estonska premierka Kaja Kallas. Da bo nemška okrepitev bolje ščitila tudi Estonijo in Latvijo, se je strinjal tudi latvijski premier Krišjanis Karinš.
Baltske države si že dalj časa prizadevajo za namestitev Natove brigade v vsaki od treh članic Nata. Končna odločitev o povečanju Natovih sil v baltski regiji naj bi bila sprejeta konec meseca na vrhu zavezništva v Madridu.
Voditelji držav članic Nata so konec februarja sklenili, da bodo v odgovor na rusko agresijo na vzhodno krilo zavezništva poslali obsežne okrepitve, med drugim tudi bojno konico oziroma sile za zelo hitro odzivanje.
Baltske države so se danes zavzele tudi za to, da bi Ukrajina čim prej postala kandidatka za članstvo v EU. Pomembno politično sporočilo, ki ga moramo čim prej poslati, je podelitev statusa kandidatke Ukrajini. Čas je, da jasno povemo, da Ukrajina spada v Evropsko unijo, je dejal litovski predsednik Gitanas Nauseda.
18.00 Šojgu: Ruske sile nadzorujejo skoraj celoten Lugansk
Ruske sile nadzorujejo skoraj celotno vzhodno ukrajinsko regijo Lugansk, je danes dejal ruski obrambni minister Sergej Šojgu. Rusija je zavzela 97 odstotkov Luganska, je zatrdil na današnjem sestanku obrambnega ministrstva v Moskvi, ki ga je predvajala državna televizija.
Po besedah Šojguja je bilo »osvobojenega« 97 odstotkov ozemlja Luganska, je poročal britanski BBC. Ruske sile nadzorujejo tudi mesti Svjatohirsk in Liman ter še 15 vasi v sosednjem Donecku, je dodal.
Območji Doneck in Lugansk tvorita Donbas na vzhodu Ukrajine, njuno zavzetje pa je bilo večkrat omenjeno kot glavni cilj ruske invazije.
Šojgu je pred tem tudi zatrdil, da Rusija nadzoruje vsa stanovanjska območja mesta Severodoneck in si sedaj prizadeva zavzeti ključno industrijsko območje mesta in okoliške vasi.
O tem, katera stran nadzoruje katero ozemlje, sicer obstajajo nasprotujoča si poročila, saj se spopadi za Severodoneck nadaljujejo, ob tem opozarja BBC.
V Svjatohirsku se nahaja tudi slovit leseni samostan, ki je bil pred dnevi tarča obstreljevanja in delno uničen v požaru, za kar sprti strani krivita ena drugo. Rusko obrambno ministrstvo je vnovič zavrnilo obtožbe Ukrajine, da so ruske sile obstreljevale samostan, ki je eno najpomembnejših svetišč ruskega pravoslavja.
Po besedah Šojguja je bilo v zadnjih desetih dneh uničenih tudi okoli 50 enot tuje vojaške opreme, vključno z oklepniki in havbicami. Teh informacij neodvisno ni bilo mogoče preveriti, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
17.00 Ukrajinsko tožilstvo: Ruske sile v Ukrajini doslej ubile več kot 260 otrok
Od začetka invazije na Ukrajino so ruske sile ubile več kot 260 otrok, so danes sporočili iz urada ukrajinske generalne državne tožilke Irine Venediktove. Poškodovanih je bilo več kot 467 otrok, poroča španska tiskovna agencija EFE.
Od začetka agresije je več kot 730 otrok utrpelo posledice ruske agresije, so sporočili v izjavi na Telegramu. Kljub temu urad generalne državne tožilke opozarja, da ti podatki niso dokončni, saj so številne preiskave še vedno v teku. Poleg tega je veliko območij, kjer trenutno potekajo spopadi, nedostopnih ali vsaj težko dostopnih za tovrstne preiskave.
Unicef ob tem opozarja, da se humanitarne potrebe v Ukrajini povečujejo vsako uro, ko se boji nadaljujejo, ter da bo posledice obsežne razselitve Ukrajincev, ki smo ji priča od začetka vojne, nosilo več prihodnjih generacij. Otroci, ki bežijo pred vojno v Ukrajini, so po njihovi oceni tudi bolj izpostavljeni nevarnosti trgovine z belim blagom in izkoriščanju nasploh, še navaja EFE.
16.00 V ruskem ujetništvu blizu 6500 ukrajinskih vojakov
Ruski obrambni minister Sergej Šojgu je še povedal, da imajo v ujetništvu skoraj 6500 ukrajinskih vojakov, od tega se jih je 126 predalo v zadnjih dneh.
Medtem pa so bila trupla ukrajinskih borcev, ki so bili ubiti pri obrambi ključnega pristaniškega mesta Mariupolj v jeklarni Azovstal izročena Kijevu in njihovim družinam, so sporočile družine pripadnikov ukrajinskega nacionalističnega bataljona Azov.
15.30 SAZU predlaga ustanovitev mednarodnega sodišča za vojne zločine nad otroki
Komisija za človekove pravice pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU) je danes ZN predlagala ustanovitev mednarodnega sodišča za vojne zločine nad otroki. Predlog so poslali generalnemu sekretarju ZN Antoniu Guterresu, so sporočili iz SAZU.
SAZU predlaga, da generalna skupščina ZN sprejme posebno resolucijo o vojnih zločinih nad otroki, ki so bili storjeni v obdobju od leta 2000 do 2022.
Predlaga tudi, da sekretariat ZN pridobi zemljevide mest ali držav, v katerih so se v tem obdobju zgodili množični vojni zločini nad otroki in da generalna skupščina ZN ustanovi posebno mednarodno sodišče za vojne zločince nad otroki.
Med vojaškimi napadi in spopadi se povsod po svetu namreč vse pogosteje dogaja bombardiranje in topniško obstreljevanje mest in civilnega prebivalstva, med njimi tudi otrok. Ne glede na to, kdo je izvajalec uničenja mest in ubijanja otrok v njih ter v imenu česa to počne ali je počel, mora za zločine nad otroki odgovarjati, so še zapisali v predlogu.
Pri tem se sklicujejo na splošno deklaracijo o človekovih pravicah iz leta 1948, ženevsko konvencijo za zaščito civilnih oseb iz leta 1949 in tudi deklaracijo ZN o otrokovih pravicah iz leta 1959 ter konvencijo ZN o otrokovih pravicah iz leta 1989.
S predlogom so bili seznanjeni tudi slovensko zunanje ministrstvo, Zveza evropskih akademij (ALLEA) in mednarodno združenje akademij (UAI), pod njim pa sta v imenu SAZU podpisana predsednik komisije za človekove pravice pri tej instituciji Valentin Hribar in predsednik SAZU Peter Štih.
14.45 Rusija sočasno z Natom na pomorskih vajah v Baltskem morju
Rusija je danes začela pomorske vojaške vaje s svojo floto v Baltskem morju. Te se časovno ujemajo s pomorskimi vajami zveze Nato Baltops 2022, ki v regiji potekajo do sredine meseca. V njih sodeluje 45 plovil in 75 letal pod vodstvom ZDA, poroča nemška tiskovna agencija DPA.
V ruskih pomorskih vajah sodeluje več kot 20 ladij in čolnov, vključno s korvetami, fregatami in protipodmorniškimi rušilci, je sporočila ruska vojska. Prav tako sodelujejo tudi protipodmorniška letala serije Il-38 in helikopterji.
Medtem je Nato v nedeljo začel skoraj dvotedensko pomorsko vajo v Baltskem morju pod vodstvom ZDA, na kateri sodeluje več kot 7000 vojakov iz 16 držav, vključno s Finsko in Švedsko, ki se želita pridružiti vojaškemu zavezništvu.
Aktivnost ruskih enot na območju Baltskega morja se je v zadnjem času opazno povečala. V začetku maja je namreč ruska vojska v baltski eksklavi Kaliningrad že izvedla vojaške vaje in simulirala izstrelitev balističnih raket iskander z jedrskim orožjem. Dosežejo lahko razdaljo do 500 kilometrov in so lahko opremljene s konvencionalnimi in jedrskimi bojnimi glavami.
V regiji so se sicer po ruski invaziji na Ukrajino zaostrile napetosti. Švedska in Finska sta vložili prošnji za članstvo v Natu. Visoki ruski politiki, med njimi tudi nekdanji predsednik Dmitrij Medvedjev, pa so zagrozili, da bodo na območju Baltskega morja namestili jedrsko orožje.
14.30 Scholz Litvi v luči ruske grožnje zagotovil dodatno vojaško podporo
Nemški kancler Olaf Scholz je Litvi obljubil dodatno vojaško podporo za odvračanje in obrambo pred morebitnim ruskim napadom. Kot je dejal ob današnjem srečanju z voditelji baltskih držav v litovski prestolnici Vilna, bo Nemčija povečala svoj prispevek v okviru Nata na vzhodnem krilu zavezništva.
Trdno smo odločeni, da bomo povečali svoj prispevek, je dejal Scholz po pogovorih z litovskim predsednikom Gitanasom Nausedo in predsedniki vlad vseh treh baltskih držav, poleg Litve tudi Latvije in Estonije. Nemško sodelovanje je treba razvijati »v smeri močne bojne brigade«, je povedal po poročanju nemške tiskovne agencije DPA.
»Kot zavezniki v Natu se čutimo zavezani drug drugemu in v primeru napada bomo branili vsak centimeter ozemlja Nata,« je dejal Scholz, ki podrobnosti o tem, za kakšno povečanje nemške zaveze gre, ni razkril.
Litovski predsednik Nauseda pa je opozoril, da so baltske države »na prvi frontni črti Nata«. »Maksimalna pripravljenost in okrepljene operativne sile v naši regiji so ključne za varnost celotnega zavezništva,« je poudaril.
Z Rusijo ne bi smelo biti »nikakršnega dialoga ali sodelovanja, nobene pomiritve ali popuščanja tej teroristični državi«, je prepričan Nauseda.
V Litvi je v okviru operacije okrepljena prednja prisotnost nameščen bataljon Nata pod vodstvom Nemčije s 1600 vojaki, od tega je več kot tisoč pripadnikov nemške vojske.
Baltske države si že dalj časa prizadevajo za namestitev Natove brigade v vsaki od treh članic Nata. Vendar ni jasno, koliko vojakov bi bilo dejansko nameščenih na kraju in koliko bi jih bilo v pripravljenosti zunaj države, še poroča DPA, ki pri tem navaja, da brigado običajno sestavlja okoli 3000 do 5000 vojakov.
Za Scholza je to prvi obisk kake članice Nata, ki meji na Rusijo, odkar se je pred več kot tremi meseci začela ruska invazija na Ukrajino. V okviru obiska se bo srečal tudi z nemškimi vojaki, ki so nameščeni v Litvi z namenom varovanja Natovega vzhodnega krila.
Voditelji držav članic Nata so konec februarja sklenili, da bodo v odgovor na rusko agresijo na vzhodno krilo zavezništva poslali obsežne okrepitve, med drugim tudi bojno konico oziroma sile za zelo hitro odzivanje.
13.11 Ukrajina osvobodila več vasi na jugu države, ruske enote zavzele del Severodonecka
Ukrajinske sile so menda pred kratkim prevzele nadzor nad nekaterimi vasmi na meji med črnomorskima regijama Mikolajev in Herson in odbile več ruskih protinapadov. Medtem pa je ruski obrambni minister Sergej Šojgu danes dejal, da so ruske sile v celoti zavzele stanovanjska območja mesta Severodoneck, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Ukrajina, ki zaradi ruske premoči v zraku le redko uporablja lastne letalske enote, je danes izvedla več zračnih napadov na jugu države, je sporočil ukrajinski generalštab in dodal, da je Kijev prevzel nadzor nad nekaterimi vasmi na meji med črnomorskima regijama Mikolajev in Herson.
S helikopterji je menda Ukrajina izvedla napade na ruske enote v regiji Herson, z letali pa na skladišča streliva v regiji Mikolajev. Tudi ruska protiofenziva v bližini je bila menda neuspešna kljub intenzivni artilerijski in letalski podpori, je navedeno v poročilu ukrajinskega generalštaba. Hkrati analitiki na ameriškem Inštitutu za vojne študije (ISW) menijo, da je Ukrajincem uspelo potisniti rusko ladjevje z obale Črnega morja za več kot sto kilometrov stran, poroča nemška tiskovna agencija DPA.
Na vzhodni fronti so glavni napori Rusije še vedno osredotočeni na mesto Severodoneck. Stanovanjska območja mesta so v celoti zavzele ruske enote, je povedal Šojgu in dodal, da si ruska vojska še vedno prizadeva vzpostaviti nadzor nad industrijskim območjem mesta in najbližjimi naselji. Guverner regije Lugansk Sergej Hajdaj je na telegramu zapisal, da v mestu Lisičansk poročajo o ranjenih, potem ko je rusko obstreljevanje prizadelo trg in šolo. Zapisal je tudi, da so bili dozdajšnji ruski napadi na območju Bahmuta odbiti, vendar opozarja, da se začenja nov ruski protinapad, poroča BBC.
Ruske sile trenutno napredujejo proti mestu Slovjansk, še enemu strateškemu cilju v regiji Donbas. Prav tako naj bi zavzele mesto Svjatogirsk, ki je bilo zadnja postojanka ukrajinskih enot na severnem bregu reke Severski Donec. Medtem so bila trupla ukrajinskih borcev, ki so bili ubiti pri obrambi ključnega pristaniškega mesta Mariupolj v jeklarni Azovstal, izročena Kijevu in njihovim družinam, so sporočile družine pripadnikov ukrajinskega nacionalističnega bataljona Azov.
12.55 Ukrajina nasprotuje obisku IAEA v nuklearki Zaporožje
Ukrajina nasprotuje kakršnemukoli obisku prvega moža Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Rafaela Grossija v jedrski elektrarni Zaporožje, medtem ko je ta pod rusko okupacijo, so danes sporočili iz ukrajinske jedrske agencije Energoatom. »Ukrajina Grossija ni povabila na obisk elektrarne Zaporožje in mu v preteklosti tudi ni odobrila tega obiska. Obisk elektrarne bo mogoč šele, ko bo Ukrajina znova prevzela nadzor nad tem objektom,« so v Energoatomu sporočili na družbenem omrežju telegram.
Grossijevo ponedeljkovo napoved na twitterju, da IAEA pripravlja obisk mednarodne strokovne misije v Zaporožju, so označili kot »še en poskus, da se na kakršenkoli način pride do elektrarne, da bi se legitimirala prisotnost okupatorja in dejansko opravičila njihova dejanja«. Jedrska elektrarna v Zaporožju, ki se ponaša s šestimi reaktorji in velja za največjo v Evropi ter deseto največjo na svetu, je pod ruskim nadzorom že od prvih dni vojne v Ukrajini. Za mednarodno posredovanje naj bi IAEA in ZN pisno zaprosil sam Kijev, je v ponedeljek zatrdil Grossi, kar pa je Energoatom danes zavrnil kot še eno laž.
11.46 Vučić: Obsodili smo napad na Ukrajino, ne bomo pa obsodili Rusov
Ker nekateri ne morejo nič Rusiji, se izživljajo nad Srbijo, je po odpovedi obiska ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova v intervjuju za srbsko nacionalno televizijo RTS v ponedeljek izjavil srbski predsednik Aleksandar Vučić. Dodal je, da Srbija ne bo del krdela, sam pa se morda ne bo udeležil vrha Evropska unija-Zahodni Balkan v juniju. »Ne morete si zamisliti, koliko pogovorov je bilo, v katerih so od Srbije zahtevali, naj odpove gostoljubje zunanjemu ministru Rusije,« je v intervjuju povedal Vučić. Dodal je, da takšne histerije proti Srbiji že dolgo ni videl, in ocenil, da je nepripravljenost Srbije, da bi bila vedno del krdela, nekaj, kar povzroča glavobol.
Izrazil je tudi nezadovoljstvo in nestrinjanje s tem, da so nekateri poskušali prepovedati pogovore, ter poudaril, da je Srbija obsodila napad na Ukrajino, vendar pa je Rusija tradicionalna prijateljica Srbov. »Sam kot predsednik države ne bom pripadal krdelu, ki želi obsoditi Dostojevskega,« je dejal. Pri tem se je vprašal, zakaj nekateri voditelji EU lahko obiščejo ruskega predsednika Vladimirja Putina, Srbija pa se ne more pogovarjati z njim.
Vučić je poudaril, da Srbija ohranja politiko samostojnega in neodvisnega odločanja, a mora sprejeti tudi sklep, ki bo jasen in nedvoumen. »Srbija mora pohiteti na svoji evropski poti, ker je to najbolje zanjo. V juniju ne bomo napredovali, a Srbija zaradi tega ne sme odnehati, temveč narediti načrt, da bi dobili veliko v decembru,« je dejal in dodal, da še razmišlja, ali bi se udeležil vrha EU-Zahodni Balkan, ki bo 23. junija. Vučić je še enkrat potrdil, da v petek v Beograd prihaja nemški kancler Olaf Scholz. Dejal je, da so mu iz njegovega urada zagotovili, da bo prišel, tudi če Srbijo obišče Lavrov, kar »Srbija zna ceniti«.
11.15 Ruske čete še naprej napadajo mesto Severodoneck
Ruske čete še naprej napadajo mesto Severodoneck, kjer potekajo hudi boji, je v svojem zadnjem operativnem poročilu navedla ukrajinska vojska, poroča Guardian. Po navedbah ukrajinskega generalštaba oboroženih sil so se ukrajinske čete uspešno zoperstavile in odbile rusko ofenzivo na mesta Nahirne, Berestove, Krinične in Rota. Ukrajinski helikopterji so menda udarili tudi po grozdih sovražnikovih sil v regiji Herson, letala pa po skladiščih streliva v regiji Mikolajev. »Sovražnik je izgubil več kot 20 ljudi in do deset enot vojaške opreme,« je zapisano v poročilu.
09.16 Zelenski prepričan, da bo Ukrajina dobila status kandidatke za članstvo v EU
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je prepričan, da bo Ukrajina v prihodnjih tednih dobila status kandidatke za članstvo v Evropski uniji. Medtem ko so druge članice podprle status kandidatke, pa je nemška vlada še vedno zadržana. Zelenski je zato v Berlin poslal posebnega odposlanca, ki se bo z nemško vlado pogovarjal o možnostih članstva. »To ne bo pomembna odločitev samo za Ukrajino, ampak za celoten evropski projekt,« je v svojem dnevnem videonagovoru v ponedeljek dejal Zelenski in pri tem dodal, da bo od tega, kaj se bo zgodilo, odvisna prihodnost EU, poroča nemška tiskovna agencija DPA.
Evropska komisija se namerava v kratkem odločiti, kako najbolje ravnati v zvezi z ukrajinsko prošnjo za članstvo, ki je bila vložena kmalu po tem, ko je Rusija konec februarja začela obsežno invazijo na svojo sosedo. Nemški kancler Olaf Scholz pa je dal jasno vedeti, da Ukrajini ne bi smeli odobriti bližnjice do članstva v EU, in medtem ko so druge države EU že izrazile podporo ukrajinskemu statusu kandidatke, je nemška vlada še vedno zadržana. Zato je Zelenski svojega ministra za komunikacije in razvoj ozemlja Oleksija Černišova poslal kot posebnega odposlanca v Berlin, da bi tam predstavil ukrajinske načrte za pristop k EU. Kijev še vedno upa, da bodo voditelji 27 držav članic na vrhu EU, ki bo potekal 23. in 24. junija, Ukrajini podelili status kandidatke. »EU bi morala sprejeti Ukrajino. Ne pričakujemo pristopa skozi zadnja vrata niti ne pričakujemo hitre poti za Ukrajino,« je pred srečanjem v Berlinu dejal Černišov in dodal, da Kijev ni zainteresiran za nobeno drugo obliko partnerstva z EU, razen za polnopravno članstvo.
08.14 Blinken: Poročila o tem, da Rusija krade ukrajinsko žito, verodostojna
Ameriški državni sekretar Antony Blinken je v ponedeljek poročila o tem, da Rusija krade ukrajinsko žito in ga nato prodaja za lasten dobiček, označil za verodostojna. Hkrati je opozoril, da Moskva vseeno blokira izvoz ukrajinskih pridelkov iz pristanišč in njihovo deblokado pogojuje z odpravo sankcij, poroča francoska tiskovna agencija AFP. »Obstajajo verodostojna poročila, da Rusija krade ukrajinsko žito in ga prodaja za lastni dobiček. Zdaj pa Moskva kopiči tudi svoj izvoz hrane,« je na konferenci zunanjega ministrstva o vprašanjih prehranske varnosti dejal Blinken in predstavil razloge za strm porast svetovnih cen pšenice in drugih žit.
Poudaril je, da ruska mornarica še naprej preprečuje izvoz ukrajinskih pridelkov iz črnomorskega pristanišča v Odesi. »V silosih blizu Odese je ujetih približno 20 milijonov ton pšenice, ladje, dobesedno polne žita, pa so zaradi ruske blokade obtičale v pristanišču,« je dejal. Pri tem je opozoril, da gre za namerno strategijo ruskega predsednika Vladimirja Putina, s katero želi prisiliti preostali svet, da popusti in odpravi sankcije proti Rusiji. »Z drugimi besedami, gre za izsiljevanje,« je še dodal. Časnik New York Times je medtem v ponedeljek poročal, da je iz pristanišč pod nadzorom Rusije odplulo več tovornih ladij z ukradenim ukrajinskim žitom. ZDA so menda o tem že opozorile 14 držav, večinoma v Afriki, saj so mnoge od njih odvisne od uvoza žita in se soočajo s pomanjkanjem hrane.
07.15 Američani hočejo ruskemu milijarderju Abramoviču zaseči dve letali
Ameriško pravosodno ministrstvo je v ponedeljek ukazalo odvzem dveh letal v lasti ruskega oligarha Romana Abramoviča, češ da se uporabljata za kršenje sankcij proti Rusiji zaradi vojne proti Ukrajini. Boeingov 787 dreamliner in »direktorski« Gulfstreamov G650ER sta sicer zunaj dosega ameriških oblasti. Abramovič je glede na sodno vlogo pravosodnega ministrstva ZDA sankcije menda kršil že samo s tem, da sta letali letos odleteli v Rusijo. Ker sta bili izdelani v ZDA, sta od 2. marca letos del ameriških sankcij. Abramovič je doslej že prodal nogometni klub Chelsea, sicer bi mu ga odvzeli Britanci.
Letali, vredni 400 milijonov dolarjev, sta menda trenutno bodisi v Rusiji bodisi v Dubaju. Newyorško zvezno tožilstvo je sporočilo, da bodo pozorni na obe letali in ju bodo zasegli takoj, ko se jim bo ponudila priložnost.
07.15 Predsednik evropskega sveta v varnostnem svetu ostro nad Rusijo zaradi prehranske krize
Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je v ponedeljek v varnostnem svetu ZN v New Yorku Rusijo obtožil, da povzroča globalno krizo hrane s tem, ko blokira izvoz ukrajinskega žita, zaradi česar je potem ruski veleposlanik Vasilij Nebenzija odkorakal iz dvorane. Nebenzija ni imel pravega odgovora na neposredno obtožbo Michela, da je bil osebno v Ukrajini in se je na lastne oči prepričal o resničnosti tega, kar govori. Kot je dejal, je videl na milijone ton žita v kontejnerjih in na ladjah v pristanišču Odesa, ki so ga blokirale ruske vojaške ladje. »Ruske vojaške ladje v Črnem morju, ruski napadi na transportno infrastrukturo in skladišča žita, njeni tanki, bombe in mine preprečujejo Ukrajini izvoz, sejanje in žetje,« je dejal Michel in dodal, da to viša cene hrane, potiska ljudi v revščino in destabilizira svetovne regije. »Samo Rusija je odgovorna za to pretečo prehransko krizo,« je dejal.
Rusija ne le blokira ukrajinske proizvodnje in izvoza hrane, ampak po Michelovih besedah tudi krade in strahopetno obtožuje druge. »Čista propaganda,« je dejal. Za Nebenzijo je bilo vse to preveč in se je dvignil ter odkorakal iz dvorane varnostnega sveta. Njegov namestnik Dimitrij Poljanski je potem kasneje tvital, da je bil Michel zelo nevljuden. Zasedanje varnostnega sveta je bilo sicer sklicano z namenom obravnave spolnega nasilja Rusov v Ukrajini, vendar pa so se problemi s hrano izkazali za bolj pereče za svet.
07.01 Zelenski: Ruske sile v Severodonecku v številčni prednosti, boji se nadaljujejo
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je priznal, da so imele ruske sile številčno prednost v bitki za vzhodno mesto Severodoneck, vendar je vztrajal, da imajo ukrajinske sile »vse možnosti« za upor, njegove besede povzema Guardian. »Naši junaki ne odstopajo od položajev v Severodonecku. V mestu se nadaljujejo hudi boji,« je dejal v svojem zadnjem nagovoru in dodal, da »ukrajinski Donbas stoji močan«. Zelenski je dodal, da sta sicer Severodoneck in njegovo sestrsko mesto Lisičansk »danes mrtvi mesti«.
Ukrajinski predsednik je tudi dejal, da verjame, da nameravajo ruske čete zavzeti mesto Zaporožje, veliko industrijsko središče na jugovzhodu države, kar bi njeni vojski omogočilo napredovanje bližje osrednjim območjem. »Več jih je, močnejši so, a imamo vse možnosti, da se borimo proti njim,« je dejal. Včeraj pa je tudi župan tega mesta Oleksandr Striuk dejal, da »se situacija spreminja vsako uro, obenem pa je dovolj sil in sredstev za odbijanje napadov. Imamo upanje, verjamemo v naše oborožene sile«.
00.30 Na obisku v Sloveniji podpredsednica ukrajinskega parlamenta
Na obisku v Sloveniji bo danes podpredsednica ukrajinskega parlamenta Olena Kondratiuk, ki bo obiskala državni zbor in državni svet, se sestala z zunanjo ministrico Tanjo Fajon, sprejel pa jo bo tudi predsednik republike Borut Pahor. V Slovenijo prihaja kot posebna odposlanka ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Kot napovedujejo na zunanjem ministrstvu, je namen njenega obiska v Sloveniji seznanitev s stališči Ukrajine glede njene prošnje za članstvo v Evropski uniji.
V EU sicer podpirajo vključevanje Ukrajine v povezavo, a hkrati opozarjajo tudi, da bližnjic ne more biti in da bo ta proces še dolgotrajen. Prav tako naj bi Kondratiukova slovenske sogovornike seznanila z aktualnim dogajanjem v Ukrajini, ki se sooča z rusko agresijo. Predvsem na vzhodu države se v zadnjem času soočajo s silovito ofenzivo ruskih sil. Najprej bo ukrajinska gostja obiskala zunanje ministrstvo, kjer bosta nato z ministrico Fajon imeli tudi skupno novinarsko konferenco.
