Znana bo sodba Stanišiću in Simatoviću za vojne zločine
Tožilstvo je v sklepni besedi 14. aprila zahtevalo obsodbo na dosmrtni zapor, obramba pa potrditev oprostilne sodbe iz leta 2013.
Odpri galerijo
Obtožnica ju bremeni zločinov proti človečnosti in vojnih zločinov. FOTO: Pool new Reuters
Sodni senat Mehanizma za mednarodna kazenska sodišča (MICT) v Haagu bo v sredo objavil sodbo na ponovljenem sojenju nekdanjemu vodji srbske varnostne službe Franku Simatoviću in njegovemu namestniku Jovici Stanišiću zaradi vojnih zločinov nad Hrvati in Bošnjaki na Hrvaškem in v BiH med letoma 1991 in 1995.
Stanišić, takratni vodja srbske Službe državne varnosti (SDB) in poveljnik enote za posebne operacije te tajne službe Simatović sta obtožena, da sta med vojno na območju nekdanje Jugoslavije »usmerjala, organizirala, financirala, urila in oskrbovala« posebne oborožene enote srbske varnostne službe in druge srbske sile. Med njimi so bile paravojaške enote - kot so Rdeče baretke, Škorpijoni, pa tudi Tigri pokojnega Željka Ražnatovića Arkana - ki so zagrešile zločine med vojno v BiH in na Hrvaškem. Simatović je bil prvi poveljnik Rdečih baretk.
Obtožnica ju bremeni zločinov proti človečnosti in vojnih zločinov, ki naj bi jih storila v okviru združenega zločinskega podviga s ciljem trajne in nasilne odstranitve nesrbskega prebivalstva iz delov BiH in Hrvaške. Obtožena sta zaradi pregona, prisilnega preseljevanja in deportacij Hrvatov in Bošnjakov med letoma 1991 in 1995. V štirih točkah ju obtožnica bremeni zločinov proti človečnosti, v eni pa vojnih zločinov. Oba sta se izrekla za nedolžna. Sodišče je odredilo, da se morata oba vrniti v Haag do 24. junija, saj sta bila pogojno na prostosti v Srbiji. Srbska vlada pa mora poskrbeti, da ju bodo izročili nizozemskim oblastem.
Tožilstvo je v sklepni besedi 14. aprila letos zaradi nedvomne krivde zanju zahtevalo obsodbo na dosmrtni zapor, obramba pa potrditev oprostilne sodbe iz leta 2013, saj da jima niso dokazali očitanih dejanj. Postopek proti njima se je sicer začel leta 2003, ko je tožilstvo haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije vložilo obtožnico proti njima, istega leta pa so ju nato prijeli.
Obtožena sta bila, da sta med vojno na območju nekdanje Jugoslavije organizirala, financirala, oskrbovala in nadzirala srbske paravojaške formacije z namenom, da bi vzpostavili nacionalno homogeno območje Srbov na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini. To naj bi dosegli z združevanjem v zločinsko organizacijo in z nasilnim odstranjevanjem nesrbskega prebivalstva, predvsem Hrvatov in muslimanov, kar je vključevalo pregon in umore, je trdilo tožilstvo.
A haaško sodišče ju je 30. maja 2013 oprostilo, ker ni bilo dovolj dokazov, da sta pošiljala srbske enote na Hrvaško in v BiH z namenom, da bi zagrešili vojne zločine. Sodišče je ugotovilo, da so omenjene paravojaške enote storile očitane zločine, od pregona do umorov in prisilnih deportacij, vendar pa ni mogoče sklepati, da sta obtožena imela enako namero uresničevanja ciljev združenega zločinskega podviga oziroma odstranitve nesrbskega prebivalstva z velikega območja Hrvaške in BiH. V prizivnem postopku 9. decembra 2015 je sodišče nato razveljavilo oprostilni sodbi in jima odredilo ponovno sojenje za vojne zločine. Začelo se je 13. junija 2017 in se po koncu dela sodišča v istem letu nadaljevalo v okviru rezidualnega mehanizma MICT.
To je tudi zadnje sojenje, ki ga je MICT prevzel od haaškega sodišča po njegovem zaprtju. Kot so v četrtek sporočili iz Haaga, bo zdaj nova razsodba izdana v sredo.
Tožilec Douglas Stringer je na ponovljenem sojenju ocenil, da so dokazali obtožbe, da sta Simatović in Stanišić sodelovala v skupnem zločinskem podvigu, katerega cilj je bila »vzpostavitev ozemlja s popolno srbsko dominacijo« z nasilnim in trajnim pregonom nesrbskega prebivalstva z obsežnih območij na Hrvaškem in v BiH.
Poznavalci menijo, da bi sodba lahko podala dejstva o neposredni vpletenosti Srbije v vojno v BiH in Hrvaškem, ki jo Beograd odločno zanika in je mednarodno sodišče doslej ni potrdilo, navaja Balkaninsight. To je sicer še zadnja možnost, da bi kakšno mednarodno sodišče storilo kaj takega. Prvostopenjska sodba je sicer močno razburila javnost na Hrvaškem, ker ni bila dokazana neposredna vpletenost Beograda v vojno na Hrvaškem, medtem ko so v Srbiji izrazili zadovoljstvo zaradi oprostitve dveh pripadnikov jugoslovanske varnostne službe.
Stanišić, takratni vodja srbske Službe državne varnosti (SDB) in poveljnik enote za posebne operacije te tajne službe Simatović sta obtožena, da sta med vojno na območju nekdanje Jugoslavije »usmerjala, organizirala, financirala, urila in oskrbovala« posebne oborožene enote srbske varnostne službe in druge srbske sile. Med njimi so bile paravojaške enote - kot so Rdeče baretke, Škorpijoni, pa tudi Tigri pokojnega Željka Ražnatovića Arkana - ki so zagrešile zločine med vojno v BiH in na Hrvaškem. Simatović je bil prvi poveljnik Rdečih baretk.
Obtožnica ju bremeni zločinov proti človečnosti in vojnih zločinov, ki naj bi jih storila v okviru združenega zločinskega podviga s ciljem trajne in nasilne odstranitve nesrbskega prebivalstva iz delov BiH in Hrvaške. Obtožena sta zaradi pregona, prisilnega preseljevanja in deportacij Hrvatov in Bošnjakov med letoma 1991 in 1995. V štirih točkah ju obtožnica bremeni zločinov proti človečnosti, v eni pa vojnih zločinov. Oba sta se izrekla za nedolžna. Sodišče je odredilo, da se morata oba vrniti v Haag do 24. junija, saj sta bila pogojno na prostosti v Srbiji. Srbska vlada pa mora poskrbeti, da ju bodo izročili nizozemskim oblastem.
Tožilstvo je v sklepni besedi 14. aprila letos zaradi nedvomne krivde zanju zahtevalo obsodbo na dosmrtni zapor, obramba pa potrditev oprostilne sodbe iz leta 2013, saj da jima niso dokazali očitanih dejanj. Postopek proti njima se je sicer začel leta 2003, ko je tožilstvo haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije vložilo obtožnico proti njima, istega leta pa so ju nato prijeli.
Obtožena sta bila, da sta med vojno na območju nekdanje Jugoslavije organizirala, financirala, oskrbovala in nadzirala srbske paravojaške formacije z namenom, da bi vzpostavili nacionalno homogeno območje Srbov na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini. To naj bi dosegli z združevanjem v zločinsko organizacijo in z nasilnim odstranjevanjem nesrbskega prebivalstva, predvsem Hrvatov in muslimanov, kar je vključevalo pregon in umore, je trdilo tožilstvo.
Preživeli Bošnjaki so se leta 2016 zbrali pred haaškim poslopjem in zahtevali pravico. FOTO: Michael Kooren/Reuters
A haaško sodišče ju je 30. maja 2013 oprostilo, ker ni bilo dovolj dokazov, da sta pošiljala srbske enote na Hrvaško in v BiH z namenom, da bi zagrešili vojne zločine. Sodišče je ugotovilo, da so omenjene paravojaške enote storile očitane zločine, od pregona do umorov in prisilnih deportacij, vendar pa ni mogoče sklepati, da sta obtožena imela enako namero uresničevanja ciljev združenega zločinskega podviga oziroma odstranitve nesrbskega prebivalstva z velikega območja Hrvaške in BiH. V prizivnem postopku 9. decembra 2015 je sodišče nato razveljavilo oprostilni sodbi in jima odredilo ponovno sojenje za vojne zločine. Začelo se je 13. junija 2017 in se po koncu dela sodišča v istem letu nadaljevalo v okviru rezidualnega mehanizma MICT.
To je tudi zadnje sojenje, ki ga je MICT prevzel od haaškega sodišča po njegovem zaprtju. Kot so v četrtek sporočili iz Haaga, bo zdaj nova razsodba izdana v sredo.
Tožilec Douglas Stringer je na ponovljenem sojenju ocenil, da so dokazali obtožbe, da sta Simatović in Stanišić sodelovala v skupnem zločinskem podvigu, katerega cilj je bila »vzpostavitev ozemlja s popolno srbsko dominacijo« z nasilnim in trajnim pregonom nesrbskega prebivalstva z obsežnih območij na Hrvaškem in v BiH.
Poznavalci menijo, da bi sodba lahko podala dejstva o neposredni vpletenosti Srbije v vojno v BiH in Hrvaškem, ki jo Beograd odločno zanika in je mednarodno sodišče doslej ni potrdilo, navaja Balkaninsight. To je sicer še zadnja možnost, da bi kakšno mednarodno sodišče storilo kaj takega. Prvostopenjska sodba je sicer močno razburila javnost na Hrvaškem, ker ni bila dokazana neposredna vpletenost Beograda v vojno na Hrvaškem, medtem ko so v Srbiji izrazili zadovoljstvo zaradi oprostitve dveh pripadnikov jugoslovanske varnostne službe.
