Žrtvam na Rabu so se poklonili ob italijanski odsotnosti
»Komemoracija je bila zelo lepa in čustveno doživeta, bila pa je nepopolna, saj se je niso udeležili tisti, ki so te grozote pred osemdesetimi leti povzročili,« je o sobotni slovesnosti na Rabu dejal Marijan Križman, predsednik Zveze združenj borcev za vrednote Narodnoosvobodilnega boja (NOB) Slovenije. Danes pa so v Bazovici obeležili spomin na bazoviške junake.
Slavnostna govornika na Rabu sta bila predsednika Slovenije in Hrvaške, Nataša Pirc Musar in Zoran Milanović, ki sta položila skupni venec k spomeniku žrtvam enega najzloglasnejših italijanskih fašističnih taborišč med drugo svetovno vojno. Poklonila sta se okoli 15.000 internirancem – Slovencem, Hrvatom in Judom, med katerimi so bili tudi otroci. Tisoči med njimi so zaradi podhranjenosti in izčrpanosti tam tudi umrli. Za te zločine pa ni nihče odgovarjal. Oba predsednika sta poudarila, da nam mora biti njihovo trpljenje v večni opomin.
Na slovesnost je bil vabljen tudi italijanski predsednik Sergio Mattarella, ki je v preteklosti opozarjal na italijansko zgodovino fašizma in na nevarnost nacionalizma; tega namreč še danes poudarja politična desnica. Mattarelle pa minuli konec tedna na Rabu ni bilo, o dogodku so večinoma molčali tudi italijanski mediji.
Na Rab pa so prišli vsi trije predstavniki borčevskih združenj – poleg Križmana, tudi Franjo Habulin, predsednik hrvaške Zveze protifašističnih borcev (SABA), in Gianfranco Pagliarulo, predsednik Vsedržavnega združenja partizanov Italije (ANPI). »Tudi italijanski kolega je lepo povedal, da je že skrajni čas, da bi se italijanski voditelji poklonili spominu rabskih žrtev,« je izpostavil Križman. Po njegovih besedah je italijanski predsednik Mattarella podlegel pritiskom vladajoče skrajne desnice. »Če bi prišli na Rab, bi Italijani priznali zločine, ki so jih povzročili v drugi svetovni vojni in pred njo. Glede odnosa do lastne zgodovine sta se poenotili tako italijanska desnica kot levica - tudi če med njima obstajajo določene razlike, levica nima poguma zahtevati, da bi se Italija zazrla v pravo podobo svoje zgodovine,« je pristavil.
Ob spomeniku v Bazovici pri Trstu pa so se danes spomnili Ferda Bidovca, Zvonimirja Miloša, Franja Marušiča in Alojza Valenčiča - bazoviških junakov, ki so jih tam po odločitvi fašističnega posebnega sodišča ustrelili leta 1930. Obsojeni so bili kot teroristi in te sodbe do danes še niso izničili.
