V nadaljevanju preberite:

V začetku lanskega leta je finančni uslužbenec v hongkonški podružnici mednarodnega podjetja prejel na videz povsem rutinsko prošnjo. Med videokonferenčnim klicem, za katerega je bil prepričan, da poteka z glavnim finančnim direktorjem podjetja iz Londona in drugimi vodilnimi, je dobil navodilo, naj izvede vrsto nakazil.

Vse je delovalo pristno – obrazi, glasovi in način govora so se zdeli popolnoma avtentični. Uslužbenec je, ne da bi karkoli posumil, odobril nakazila v skupni vrednosti 22 milijonov evrov. Šele kasneje se je razkrila resnica: v klicu ni bilo niti ene resnične osebe. Vsi udeleženci so bili skrbno izdelani globoki ponaredki (deepfake), ki jih je ustvarila umetna inteligenca.

Umetna inteligenca, podobno kot jedrska energija ali kriptografija, je močna tehnologija z dvojno rabo. Po eni strani prinaša velike prednosti, ki preoblikujejo industrijske panoge, pospešujejo znanstvena odkritja in izboljšujejo vsakdanje življenje.

Po drugi pa postaja vse bolj izpopolnjeno orožje v rokah kriminalcev, teroristov in drugih, ki jo uporabljajo za prevare, dezinformacije in napade brez primere, poudarjajo na portalu Unite.ai.