Esa izbrala nove kandidate za astronavte

Na razpis se je prijavilo več kot 22.500 oseb iz vse Evrope.
Fotografija: Esa je izbrala pet kariernih in 11 rezervnih kandidatov ter enega kandidata z delno invalidnostjo. FOTO: Esa
Odpri galerijo
Esa je izbrala pet kariernih in 11 rezervnih kandidatov ter enega kandidata z delno invalidnostjo. FOTO: Esa

Evropska vesoljska agencija je lani na razpis za nove astronavte prejela več kot 22.500 prijav iz držav članic in pridruženih članic agencije. Nekaj prijavljenih je bilo tudi iz Slovenije. Prav tako so objavili razpis za astronavte z delno invalidnostjo, nanj je prispelo 257 prijav. Sledil je dolg in zahteven postopek izbire najustreznejših kandidatov.

Za karierne astronavte je Esa izbrala Francozinjo Sophie Adenot, Španca Pabla Álvareza Fernándeza, Britanko Rosemary Coogan, Belgijca Raphaëla Liégeoisa in Švicarja Marca Siebra. Za astronavta z delno invalidnostjo pa Britanca Johna McFalla. Pri 19 letih so mu po nesreči z motorjem amputirali desno nogo. Še 11 kandidatov se je uvrstilo v rezervno vrsto. Gre za prvo takšno selekcijo, so enako kvalificirani kot karierni astronavti, vendar jih Esa za zdaj ne more zaposliti. Če pa se bo pokazala priložnost, bodo tudi oni lahko začeli urjenje. Izobraževanje astronavtov je povezano z velikimi stroški, tako da so izbranci navadno iz najbogatejših držav.

Josef Aschbacher, generalni direktor Ese, je poudaril, da gre za izredno talentirane ljudi. »Ponosen sem, da je med izbranimi skoraj polovica žensk. In da so kandidati iz različnih držav,« je dejal in dodal, da je bila izbira zelo težka.

17 odstotkov več denarja za vesolje

Še bolj kot novi kandidati so bili za agencijo pomembni pogovori na ministrski ravni, ki so se končali danes. Resorni ministri in državni sekretarji držav članic in pridruženih članic Ese se srečajo vsaka tri leta, da določijo prednostne programe in se dogovorijo za njihovo financiranje. Pogajanja so bila zahtevna, saj je v igri veliko denarja, države pa so zaradi energetske krize, vse večjih podražitev in ohlajanja gospodarstva pazljivejše s sredstvi.

Josef Aschbacher je zadovoljen z izkupičkom denarja, ki ga bodo Esi namenile države članice. FOTO: Joel Saget/afp
Josef Aschbacher je zadovoljen z izkupičkom denarja, ki ga bodo Esi namenile države članice. FOTO: Joel Saget/afp

Evropske vlade se zavedajo, da v vesoljski tekmi precej zaostajajo za ZDA in Kitajsko, da gre za multiplikativne učinke, a po drugi strani si prizadevajo, da denar vlagajo v programe, od katerih bodo imele največ koristi. Bruno Le Maire, francoski minister za gospodarstvo, je srečanje označil za zelo uspešno. »Evropa lahko izpolni svoje vesoljske načrte. Pokazali smo politično voljo in se dogovorili za sredstva, da tako lahko tekmujemo z ZDA in Kitajsko,« je pojasnil.

Esa je za svoje vesoljske programe zaprosila za 18,5 milijarde evrov, dobila pa je 16,9 milijarde, kar je sicer 17 odstotkov več od vsote, dogovorjene na prejšnjem ministrskem srečanju leta 2019. Evropa si želi na Luno, na Mars in še dlje, na lune plinskih velikanov, seveda so tu še zelo pomemben program opazovanja Zemlje, prav tako navigacijski in komunikacijski sistemi.

Aschbacher je z dogovorjenim zneskom zadovoljen. Poudaril je, da zaradi manjše številke od predlagane ni bil ukinjen noben program. Vsekakor je treba Evropo tudi na tem področju »potisniti naprej«, je dejal. »Ko se spoprijemamo z gospodarskimi težavami, je treba pametno vlagati v panoge, ki ustvarjajo delovna mesta in blaginjo v Evropi. S to naložbo gradimo Evropo, katere vesoljski načrt izraža njeno politično in prihodnjo gospodarsko moč. Podnebje in trajnost bosta ostala najvišja prioriteta Ese, naša znanost in raziskovanje pa bosta navdihnila naslednjo generacijo. Zgradili bomo okolje, v katerem bodo evropski vesoljski podjetniki uspevali.«

Za znanstvene programe bo namenjenih 3,2 milijarde evrov, za programe človeških posadk in robotskih pa 2,7 milijarde. S tem denarjem bodo lahko še naprej sofinancirali delovanje ISS, dogovorili so se tudi o usodi odprave roverja ExoMars. Rover bi moral poleteti letos, vendar je Esa prekinila sodelovanje z Rusijo po začetku vojne v Ukrajini. »Ugotavljali smo, ali bi dali rover v muzej, vendar smo našli rešitev. Vso potrebno tehnologijo bodo zgradila evropska podjetja, bodo pa sodelovale tudi ZDA vsaj z raketo,« je pojasnil. Izstrelitev roverja je trenutno predvidena za leto 2028. Med znanstvenimi odpravami sta Juice, ki bo raziskoval Jupiter in njegove lune, in Euclid, ta bo proučeval skrivnostni temno snov in energijo, ki sestavljata 95 odstotkov vesolja. Izstrelitev bo prihodnje leto.

Za programe opazovanja Zemlje so namenili 2,7 milijarde in za vesoljske transportne sisteme 2,8 milijarde evrov. Še naprej se bo razvijal program Copernicus, predviden je naslednik satelita za spremljanje vetrov Aeolus 2, zeleno luč sta dobila satelita Harmony, za proučevanje soodvisnosti oceanov, ledu in površja, in Magic, ki bo opazoval volumen vode v oceanih in dviganje gladine.

Med pomembnimi točkami so seveda lastne vesoljske rakete, te bodo prednostno izbrane, ko bo treba izstreliti evropske satelite, potem ko se je morala Esa za dve prihodnji izstrelitvi obrniti na ameriško vesoljsko podjetje Spacex. Podjetje Arianespace sicer zamuja z gradnjo rakete za večje tovore ariane 6, krstna izstrelitev bo šele prihodnje leto, je pa letos uspel polet rakete vega C. Med drugim Esa gradi Argonavta, to je velik lunarni pristajalnik za prevoz tovora z Zemlje na Luno za različne odprave. Prvi tovor si agencija želi prepeljati že do konca desetletja. Okoli 1,9 milijarde evrov ministri namenjajo sistemom za komunikacijo in navigacijo. Francoski minister je opozoril na vojno v Ukrajini in na pomen neodvisnosti komunikacijskega sistema. Za varnost pred nevarnostmi v vesolju so zbrali 731 milijonov evrov, gre pa za odpravi Vigil za odkrivanje nevarnih izbruhov na Soncu in Hero, ki bo odpotovala do asteroida Dimorfos.

Konference se je udeležil tudi državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Matjaž Frangež. Poudaril je, da je Slovenija ponovila zavezo, da v prihodnjih letih postane polnopravna članica agencije, zdaj je pridružena članica. Glavna naloga naše države pa je, da pripravi nacionalno vesoljsko strategijo. Kot je dejal Frangež, bo za sprejetje v državnem zboru predvidoma pripravljena prihodnje leto.

Preberite še:

Komentarji: