ExoMars na Marsu junija 2023 in novo vesoljsko stranišče

Superračunalnik Vega, ki ga bodo dobili v Mariboru, bi se danes uvrstil med 50 najzmogljivejših superračunalnikov na svetu.
Fotografija: Rover Rosalind Franklin FOTO: Airbus
Odpri galerijo
Rover Rosalind Franklin FOTO: Airbus

Evropski rover bo pristajal junija 2023


Evropska vesoljska agencija je določila pot med Zemljo in Marsom, ki jo bo prepotoval rover ExoMars. Na potovanje se bo odpravil jeseni leta 2022, ko se bo 20. septembra začelo 12-dnevno ugodno obdobje za premagovanje medplanetarne razdalje. Pristajanje na površju bo po načrtih potekalo 10. junija 2023 okoli 17.30 po srednjeevropskem času. Izdelava načrta, kako in kdaj oditi proti Marsu, je stvar številnih dejavnikov. Pri evropskem centru za vesoljske operacije so upoštevali tako zmogljivost ruske rakete proton, s katero bodo izstrelili odpravo, kot tudi možnosti komuniciranja s plovilom.

Tako je ena izmed možnosti sicer omogočala daljši časovni razpon za izstrelitev, a bi bila komunikacija s plovilom v prvih dneh otežena, so pojasnili pri Esi. Zadnja izbrana tirnica je za en teden daljša od najkrajše možne, a so jo izbrali, ker so morali upoštevati tudi vreme na Marsu. Ena večjih ovir so peščene nevihte, ki so težko napovedljive, znano pa je, da gre za sezonske pojave, na severni polobli pogostejše spomladi in poleti. ExoMars bo pristal na območju Oxia Planum na severni polobli. Odprava ExoMars je skupni projekt evropske in ruske vesoljske agencije. Poleg roverja Rosalind Franklin, ki bo torej odpotoval na pot čez dve leti, je del odprave tudi satelit Trace Gas Orbiter, ki od leta 2016 uspešno kroži okoli Marsa. Sprva je bilo predvideno, da bo rover že letos na poti, a je bilo preveč nerešenih tehničnih vprašanj, delo pa je otežila tudi pandemija covida-19.

Preberite še: Dodaten čas bodo izkoristili za posodobitve in testiranja​
 

Novi superračunalnik Vega v Mariboru


Inštitut informacijskih znanosti IZUM v Mariboru in podjetje EuroHPC sta za gradnjo superračunalniškega sistema Vega podpisala pogodbo o nakupu sistema z Atosom, ki je evropsko podjetje s sedežem v Franciji in spada med vodilne svetovne ponudnike in inovatorje na področju digitalne transformacije in superračunalništva. Vega, ki bo začel delovati marca 2021, bo eden izmed petih centrov EuroHPC prve generacije, danes bi se uvrstil med 50 najzmogljivejših superračunalnikov na svetu.

Sistem Vega bo gonilna sila inovacije, ki bo pomagala Evropi v globalnem tekmovanju na strateških področjih, kot so umetna inteligenca, napredna podatkovna analitika (HPDA), personalizirana medicina, bioinženiring, boj proti podnebnim spremembam ter razvoj zdravil in novih materialov, je poudaril Anders Dam Jensen, direktor Skupnega podjetja EuroHPC. Novi računalnik Vega v vrednosti 17,2 milijona evrov in z računsko zmogljivostjo 6,8 petaflopov na sekundo oziroma 6,8 milijona milijard izračunov na sekundo bo omogočal tudi izredno hiter prenos podatkov do drugih superračunalniških centrov (500 Gbit/s) in njihovo trajno hrambo (24 PB). S širokopasovno povezavo GÉANT in podatkovnim repozitorijem bo podpiral tudi odprto znanost in polnopravno sodelovanje v evropskih informacijskih in znanstvenih projektih.
 

Testiranje novega vesoljskega stranišča


Z naslednjo tovorno raketo bodo na Mednarodno vesoljsko postajo dostavili tudi napravo za namen, kamor gre še cesar peš. Novo vesoljsko stranišče bo prijaznejše predvsem za astronavtke, navajajo tuji mediji. Tehnološko dovršeno 45-kilogramsko stranišče, ki v višino meri 71 centimetrov, je skoraj dvakrat manjše od dveh ruskih, ki jih trenutno uporabljajo okoli 400 kilometrov nad našimi glavami.

Vesoljsko stranišče, ki bo odpotovalo na ISS. FOTO: James Blair/Nasa/Jsc
Vesoljsko stranišče, ki bo odpotovalo na ISS. FOTO: James Blair/Nasa/Jsc


Pomanjšana »školjka« bo ustrezno velika za namestitev v kapsulo Orion, ki bo v prihodnjih letih poletela proti Luni. Novo stranišče je bolj nagnjeno in precej lažje za uporabo, oblikovano je, da bolj ustreza ženski anatomiji. Tudi stranišča v vesolju uporabljajo tehnologijo vsesavanja, da človeški iztrebki ne bi poleteli po postaji. Namestili ga bodo v ameriški del postaje, kjer je že staro stranišče, ki ga uporabljajo od 90. let prejšnjega stoletja. Izdelano je iz titana, za izdelavo pa so porabili okoli 20 milijonov evrov.
 

AFP in Tiktok v boju proti dezinformacijam


Francoska tiskovna agencija AFP je na tiktoku začela preverjati dejstva, da bi se na priljubljenem omrežju čim bolje borili proti lažnim ali škodljivim informacijam. Ekipa za preverjanje dejstev bo najprej pretresala videoposnetke, ki jih bodo delili na Filipinih, v Pakistanu, Indoneziji, Avstraliji in na Novi Zelandiji. Verifikacijska ekipa bo tako preprečila, da bi se na omrežju širile dezinformacije, saj bodo posnetke umaknili in opozorili uporabnike.

Pri AFP poudarjajo, da se zelo trudijo z novinarstvom za preverjanje dejstev na družbenih omrežjih, ki jih v prvi vrsti uporabljajo mladi. AFP je preverjanje resničnosti objav na internetu začel leta 2017 in njihova ekipa je že postala ena največjih mrež novinarjev na tem področju. AFP ima takšen program tudi za facebook, na katerem v 16 jezikih deluje 90 novinarjev in pokrivajo 80 držav.

Preberite še: »Stara sem 30, kaj pa naj počnem na tiktoku?«​
 

Eksperimentalni leti v Parizu


Volocopterjev leteči taksi. FOTO: Eric Piermont AFP
Volocopterjev leteči taksi. FOTO: Eric Piermont AFP


Junija prihodnje leto bodo po napovedih z letališča na severu Pariza poleteli prvi leteči taksiji. Linijo bodo poskusno uvedli pred pričakovanim množičnim obiskom francoske prestolnice leta 2024, ko bo gostila olimpijske igre. Leteča vozila VoloCity so električna, vzletajo in pristajajo vertikalno, izdelujejo pa jih v nemškem podjetju Volocopter. Poskusne vožnje bodo odvisne od varnostnih in prometnih protokolov ter od lokalne skupnosti. Plovilo je opremljeno z 18 rotorji in devetimi baterijami, sprejme lahko dva potnika z ročno prtljago, največja dovoljena masa tovora je 200 kilogramov.

Leti lahko 110 kilometrov na uro na višini od 400 do 500 metrov, domet plovila pa je 35 kilometrov. Pri nemškem podjetju upajo, da bodo v prihodnjih treh letih dobili dovoljenje evropske agencije za varnost v letalskem prometu. Volocopterjeve leteče taksije so sicer že preskusili v Singapurju.

Komentarji: