Najmanjši satelit, ki je zaznal eksoplanet
Satelitek Asteria (ali arksekundni vesoljski teleskop za raziskave na področju astrofizike) je bil tehnološka demonstracija, s katero so dokazovali, da je astrofizikalne raziskave možno opravljati tudi z mikrosateliti. S tovornim dragonom so ga dostavili na Mednarodno vesoljsko postajo, nato pa so ga 20. novembra 2017 pognali s postaje v orbito. Načrtovano je bilo, da bo odprava trajala okoli 90 dni, nato pa so jo še nekajkrat podaljšali.
Izstrelitev: 14. avgusta 2017
Masa: 12 kg
Velikost: 10 x 20 x 30 cm
Konec odprave: 5. decembra 2019
Med odpravo je satelit opazoval svetlost zvezd, tudi zvezdo 55 Cancri, okoli katere kroži več planetov, med njimi planet 55 Cancri e. Ko je potoval pred zvezdo, je zvezda zaradi tranzita malenkostno (ob tranzitu 55 Cancri e blokira le 0,04 odstotka svetlobe zvezde) izgubila nekaj sija in to je Asteria zaznala in s tem postala najmanjši satelit, ki je zaznal prehod ekosplaneta.
Pri Nasinem laboratoriju JPL so takrat zapisali, da so dokazali osnovni namen odprave, da lahko torej tudi sateliti v velikosti majhnega kovčka opravijo kompleksne naloge, za katere sicer gradijo velike satelite. Planet 55 Cancri e je dvakrat večji in skoraj devetkrat bolj masiven od Zemlje. Je najbolj notranji planet v sistemu, zvezdo obkroži v vsega 18 urah. Njegovo orbito so raziskovalci že poznali pred odpravo Asterie, zato je bil planet idealna tarča, da preizkusijo mali satelit. Pri tako imenovani tranzitni metodi odkrivanja eksoplanetov se merijo izjemno majhne razlike v svetlosti zvezd, kar pomeni, da mora biti satelit oziroma njegovi instrumenti brez kakršnihkoli vibracij, ki bi lahko pokvarile podatke.
Pri JPL so zapisali, da je Asteria sledila kanadskemu mikrosatelitu Most, ki je leta 2011 prvi opazoval tranzit planeta 55 Cancri e. Most je bil šestkrat večji od Asterie, vendar še vedno zelo majhen. Opremljen je bil s 15-centimetrskim teleskopom, Asteria pa je imela le šestcentimetrski teleskop.
Pri najmanjšem iskalcu planetov ni šlo za to, da bi inženirji le preprosto skrčili instrumente velikih teleskopov, ampak so se morali izkazati s svojo inovativnostjo. Za Asterio so zgradili povsem novo tehnologijo in kamere za vidno svetlobo, da so se izognili hladilnemu sistemu, ki jih potrebujejo infrardeči senzorji, so zapisali pri JPL. Asteria je nato opazovala tudi zvezdi HD219134 in Alpha Centauri AB ter se ozirala za eksoplaneti, opazovala pa je tudi Uran.
