Morske ribe po vsem svetu že občutijo posledice podnebnih sprememb. Povišane temperature morja so krive, da se je v osmih desetletjih reproduktivnost nekaterih ribolovnih vrst zmanjšala za 15 do 35 odstotkov, čeprav ponekod zaradi vse toplejše vode nekatere ribje populacije rastejo. Kljub temu je skupno v svetovnih morjih vse manj rib.



Da bi upad ustavili, je potreben trajnostni ribolov, je za revijo Science povedal Rainer Froese, morski ekolog s Helmholtzevega centra za raziskovanje oceanov v Kielu. »Da bo genetski bazen preživel, moramo pravzaprav ribolov ustaviti. Samo tako lahko damo ribam priložnost, da se prilagodijo podnebnim spremembam.«

Znanstveniki poudarjajo, da ribe zaradi hladnokrvnosti v pretopli vodi manj učinkovito izkoriščajo presnovne encime in druge funkcije, kar ovira rast in razmnoževanje. Poleg tega topla voda vsebuje manj kisika, kar za ribe pomeni dodaten stres. Kljub znanim težavam doslej nihče ni namenjal posebne pozornosti vplivom podnebnih sprememb na ribištvo. Chris Free, ki se je te tematike lotil v doktorski disertaciji na Rutgersovi univerzi v New Brunswicku v New Jerseyju, je prvi ustvaril računalniški model odzivanja ribjih vrst na temperaturo, pri čemer se opira na veliko bazo znanstvenih ocen ribjih staležev, narejenih med letoma 1930 in 2010, ki zajemajo približno tretjino vseh ulovljenih rib. Free je s sodelavci ugotovil, da je le devet od 235 ribjih staležev v dobri kondiciji oziroma so za štiri odstotke bolj produktivni, kot so bili.
 

35

odstotkov
manj rib kot
pred 80 leti
je ponekod v
Vzhodno-
kitajskem
morju in
ob obalah
Japonske

Staleži v rdečih številkah

Ribe iz zdravih staležev živijo tam, kjer so naraščajoče temperature prehladno vodo naredile primernejšo za življenje, na primer skrajno severno in južno od ekvatorja. Ob obalah Nove Fundlandije in Labradorja v Kanadi se je od leta 1930 največji trajnostni donos povečal za 14 odstotkov, ribolov na tem območju pa bi lahko postal še donosnejši. Po novih raziskavah se bo produktivnost grenlandske morske plošče z vsako stopinjo Celzija povečala za 51 odstotkov.



Ta dobra novica deloma odtehta rdeče številke, v katerih se je znašlo 19 staležev, ki so v povprečju za osem odstotkov manj produktivni kot prej. Veliko teh je v severni Evropi in na Japonskem, kjer se bodo po napovedih znanstvenikov zaradi segrevanja morja ribje populacije še naprej zmanjševale. Pred ribiči, ki lovijo atlantsko trsko v Irskem morju, je še posebno mračna prihodnost: največji trajnostni donos te zaloge se bo z vsako dodatno stopnjo Celzija morja zmanjšal za 54 odstotkov.

Skupni največji trajnostni izkoristek 235 staležev, ki združuje ribje zmagovalce in poražence, je zdaj za štiri odstotke manjši kot leta 1930. To je približno 1,4 milijona ton manj rib, kot bi jih bilo mogoče trajnostno ujeti prej. »Na prvi pogled se zdi, da je to malo,« pravi Free, »ampak je v resnici ogromno, če upoštevamo življenje ljudi, ki so odvisni od rib in ribolova.«

Poleg tega je številka verjetno podcenjena, saj se o količinah rib tropskih delov sveta ve zelo malo. Ribe v tropskih morjih že živijo v topli vodi, zato verjetno bolj trpijo zaradi dvigov temperature kot ribe v zmernem pasu. Znanstveniki domnevajo, da bodo prav v tropskih vodah ribji staleži zaradi podnebnih sprememb najbolj zdesetkani.

»Ugotovitve so pomembne,« je v komentarju za Science zapisala Eva Plagányi iz organizacije Commonwealth Scientific and Industrial Research (CSIRO) v Canberri. Študija je dobra podlaga za napovedi, kako bo naraščajoča temperatura vplivala na določene staleže v določenih krajih.

Od leta 1930 so se povprečne temperature morja dvignile za približno pol stopinje Celzija, do konca stoletja pa se bodo verjetno še vsaj za trikrat bolj, tudi morski vročinski valovi bodo pogostejši. Čeprav bodo temperature ponekod ugodnejše za ribje staleže, Free svari, da to ne bo trajalo večno in da obstaja točka preloma, ko bodo ogrožene vse vrste. Da je ne bi prekoračili, pa je nujna pomoč ribičev. Analize namreč kažejo, da ribje staleže, ki so bili močno prelovljeni, naraščajoča temperatura morja še dodatno prizadene.



»To je presenetljivo,« je dejal Froese, »saj v ribolovu ponavadi selektivno odstranimo večje ribe, kar pomeni, da se močno lovljeni staleži lahko razvijejo. Manjše ribe, ki so učinkovitejše pri uporabi kisika, bi se v teoriji lahko bolje spoprijele s toplejšo vodo, ki vsebuje manj kisika. Toda nova študija kaže, da so bile ravno te manj odporne proti zvišanju temperature.« Froese kot enega od mogočih vzrokov navede to, da smo s čezmernim ribolovom »izbrisali« gene za obvladovanje toplejših temperatur.
 

Lani so slovenski ribiči lovili le nekaj deset dni v letu, včasih pa od aprila do oktobra. FOTO: Jaroslav Jankovič

Petkrat več ulova kot prirasta

Podnebne spremembe pa niso edino, kar mori ribe. Baltik je bil pred leti zaradi čezmernega lova, onesnaženja in pomorskega prometa (Finski zaliv je eden najbolj prometnih na svetu) skoraj mrtev. In še danes, kljub strogim varovalnim ukrepom, ni bogat z morskimi bitji.

Nič bolj optimistična ni podoba Sredozemskega morja. Ribe, večje od poldrugega metra, so najbolj ogrožene, je opozorila študija, pred dvema letoma objavljena v znanstveni reviji Nature Ecology and Evolution. Izmed 1020 analiziranih morskih vrst jih je ogroženih kar 8,2 odstotka, najbolj zaradi ribolova in onesnaženosti. Med 115 proučevanimi vrstami v evropskih morjih (za komercialni ribolov lovimo 31 vrst) jih je le še 19 v stabilnih količinah, 46 je čezmerno lovljenih, pri 19 se populacija zmanjšuje, 11 pa jih je v fazi rehabilitacije.

Največ skrbi vzbujajo prav razmere v Sredozemskem morju. Niti ena izmed proučevanih vrst ni trajnostna, za devet vrst so celo ugotovili, da lovne vrednosti petkrat presegajo trajnostni prirast. Pričakovali bi, da v toplem Sredozemskem morju, v nasprotju z Atlantikom, ribe rastejo hitreje in da ni težav s čezmernim ribolovom, a ni tako. Nujno je torej zajeziti čezmerni ribolov, sicer nam res grozi, da bomo živeli ob praznih morjih brez življenja.