Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Znanoteh

Nikoli ne bomo presegli inteligence narave

Matej Skočaj raziskuje toksine gob, ki bi jih lahko uporabljali kot alternativo kemičnim pesticidom.
Matej Skočaj FOTO: osebni arhiv

 
Matej Skočaj FOTO: osebni arhiv  
13. 6. 2024 | 06:00
0:22

Matej Skočaj je doktor biokemije in molekularne biologije, trenutno zaposlen na Katedri za molekularno genetiko in biologijo mikroorganizmov Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete UL. Raziskuje pa znotraj raziskovalnega programa Toksini in membrane. 

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Pri delu najpogosteje uporabljam svinčnik in list papirja. Kreativni proces pred začetkom eksperimentalnega dela je po mojem mnenju najpomembnejši in najbolj kritičen del poskusov.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Ukvarjam se z raziskovanjem specifičnih toksinov iz gob, ki sicer nimajo nič skupnega z bolj znanimi toksini mušnic. Veliko teh toksinov se najde tudi v užitnih gobah in za človeka niso nevarni. Delujejo tako, da se vežejo na membrane tarčnih celic, kar vodi do njihove lize in propada tarčnih organizmov. Gobe se tako najverjetneje zaščitijo pred objedanjem. Ti toksini delujejo na posamezne skupine organizmov in niso širokospecifični, so pa izjemno toksični. Biotehnološko so zanimivi, saj bi se lahko uporabljali kot alternativa kemičnim pesticidom, ki so običajno derivati nafte in toksični tudi za netarčne organizme (ptice, sesalci, dvoživke, plazilci, deževniki itd.). Pomemben vidik tehnologije, ki jo razvijamo, je tudi v tem, da je molekularna tarča, na katero ti glivni toksini delujejo, lipid in ne protein, iz česar sledi, da je možnost razvoja rezistenc proti tem naravnim toksinom mnogo manjša kot v primeru proteinskega receptorja.

Zakaj imate radi znanost?

Znanost imam rad, ker lahko z njo razvijaš svoj kreativni potencial. Hkrati je občutek pred pomembnimi poskusi tak kot pred pomembno športno tekmo, kjer te preplavi adrenalin, ali je res tako, kot si si zamislil in predvidel. Drugi pomemben vidik je naravovarstveni. S svojim delom želim pokazati, da je znanost univerzalno sredstvo ali komunikacijska platforma, s katerim lahko sporočamo, zakaj je pomembno varovati naravo. V naravi je vse povezano in je zakladnica še neopisanih molekul. Če želimo te naravne molekule biokemijsko opredeliti, moramo popisati živeče organizme, šele nato lahko te molekule preučujemo. Če bomo okolje uničili in uničili tudi živa bitja v njem, bomo izgubili del potenciala, ki ga imamo. Tretji vidik je, da s svojim delom tudi osebnostno rastem. Ljudje se imamo za pametne, a nikoli ne bomo presegli inteligence narave. Menim, da skoraj vsa znanstvena dognanja izhajajo iz natančnega opazovanja in posnemanja naravnih procesov.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Moj glavni cilj je, da bi moje delo in delo mojih sodelavcev posameznika opomnilo, zakaj je treba varovati okolje, da to niso le prazne, neoprijemljive besede, temveč je varovanje narave najpomembnejša usmeritev današnje družbe. S svojim delom želimo človeštvu predati nove tehnologije za zaščito kulturnih rastlin in poljščin pred plenilci, ki so okolju in netarčnim organizmom veliko bolj prijazne kot trenutne rešitve. Menim, da je narava že iznašla vsa tehnološka orodja in rešitve, mi jih moramo samo odkriti.

Kdaj ste vedeli, da boste raziskovalec?

To sem vedel že kot otrok. Zanimalo me je, zakaj in kako nastanejo oblaki, zakaj v Sloveniji ni vulkanov, zakaj so rastline zelene in prst rjave barve, zakaj na našem območju ni jamskih slikarij, zakaj pri nas ni piramid in zakaj se pri nas ne najde okostij dinozavrov. Svojo radovednost sem potešil z raziskovanjem na področju ved o življenju, verjetno pa bi bil lahko prav tako zelo zagret arheolog, geolog ali raziskovalec jam. Mislim, da karkoli bi preučeval, bi se tega lotil s poglobljenim analitičnim pristopom, kjer bi bila vsaka najmanjša informacija najpomembnejša.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

To so potrpežljivost, analitičnost, dobra organizacija dela, občutek za delo z ljudmi in drznost v raziskovalnih idejah.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Matej Skočaj FOTO: osebni arhiv

 
Matej Skočaj FOTO: osebni arhiv  
Veliko časa preživim v naravi, kjer nabiram naravne produkte in podrobno opazujem naravo v vseh njenih oblikah in pojavnostih. Stresne trenutke premagujem z rednim tekom; čeprav sem odtekel le dva maratona, imam v nogah dovolj kondicije, da bi ga lahko odtekel kadarkoli. Zanimajo me tudi starodavne prakse, nekatere, kot je hoja po žerjavici, tudi prakticiram. Poskušam biti tudi aktiven državljan, zato sem že kot študent v svoji občini (Hrpelje - Kozina) pomagal ustanoviti gibanje Pretresi. Kot občinski svetnik zasledujem svoje vizije razvoja družbe in opominjam na skrb za naravo in okolje. Veliko časa namenjam tudi branju in vsesplošnemu izobraževanju, še posebej me navdušujejo mitologija, prazgodovina in seveda biološke tematike.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Pravijo, da so spremembe edina stalnica v našem življenju. Kot se spreminja človek od rojstva do smrti, tako se spreminja tudi naš planet in tega ne moremo preprečiti. Tisto, kar lahko spremenimo, so naše navade.

Vir energije bomo vedno potrebovali. Dokler bo vodilna paradigma družbe nenehna gospodarska rast, s katero odplačujemo stare dolgove, bomo tudi vedno več porabljali. Mislim, da je edina rešitev ta, da trošimo manj energije in se začnemo obnašati bolj racionalno, za kar pa je najprej potrebna transformacija družbe in politično-ekonomskih sistemov. Ker mi je blizu razmišljanje o čim manjšem vplivu človeka na ekosisteme, se ne strinjam z novodobnimi zelenimi tehnologijami (vetrna in solarna energija) ter s hidroenergijo. Srednjeročno sem absolutno zagovornik jedrske energije. Vseeno mislim, da pravega in najbolj optimalnega vira energije še nismo našli – mislim, da ponovno narava skriva odgovor na to vprašanje.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Teh odkritij bo zelo veliko. Nedvomno se bo v prihodnosti spremenil pogled na človeško prazgodovino in razvoj civilizacije. Hkrati predvidevam, da bomo v prihodnjih desetletjih na nekaterih nebesnih telesih v našem Osončju pokazali prisotnost živih bitij. Tako bomo bolje razumeli esenco živega ter razumeli, kaj življenje oziroma živo sploh je.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Žalostno se mi zdi, da človeštvo v vsej svoji veličini in majhnosti hkrati razmišlja o možnosti potovanja na Mars, pri tem pa uničujemo svoj lastni planet. Noben dosežek v naši civilizaciji ne bo tako velik kot spoznanje, da mora biti naše poslanstvo skrb za naš planet. Ko bi to stanje zavedanja dosegli, bi lahko začel razmišljati o potovanju na Mars. Vse drugo je le dimna zavesa, nadutost in namišljena superiornost sedanje civilizacije.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Na izjemen tehnološki razvoj družbe zadnjih sto let so imele vpliv predvsem fizika in vede o življenju. Ker so mi slednje znane in razumljive, bi z veseljem spoznal koga, ki izhaja iz fizikalnega konteksta. To bi vsekakor bil Nikola Tesla, ker je razmišljal zunaj konteksta mogočega, hkrati pa je izhajal iz našega geografskega in kulturnega okolja.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Trenutno berem knjigo The Eighth Day of Creation, v kateri so zbrane zgodbe o posameznikih, ki so oblikovali moderno molekularno biologijo. Med najboljšimi knjigami, ki sem jih prebral, so vsekakor Puške, bacili in jeklo avtorja Jareda Diamonda, klasika Junak tisočerih obrazov primerjalnega mitologa Josepha Campbella, zanimivi so mi tudi knjige in razmišljanja Marjana Ogorevca. Med podkasti me v zadnjih letih navdušuje Paul Cooper s serijo dokumentarcev Fall of Civilizations.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Presenetilo bi vas marsikaj. Biologi radi rečemo, da v biologiji ena plus ena velikokrat ni enako dve. Upam, da vam to dovolj pove.

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine