Evropska vesoljska agencija (Esa) je predstavila čudovite fotografije vesolja, ki jih je posnel evropski teleskop Euclid, s katerim raziskujejo eksoplanete in skrivnostno temno snov ter evolucijo vesolja. Ob novih posnetkih pa so pri agenciji razkrili tudi prve znanstvene podatke in rezultate. Satelit so izstrelili pred slabim letom, pred pol leta so objavili njegove prve fotografije, ki se lahko kosajo z neverjetnimi Webbovimi in Hubblovimi posnetki.

Meglica Messier 78 je zvezdna porodnišnica. FOTO: Esa/Euclid/Nasa   

»Euclid je edinstvena odprava in to so prvi nabori podatkov, ki bodo javno objavljeni – to je pomemben mejnik. Slike in z njimi povezane znanstvene ugotovitve so zelo raznolike glede na opazovane predmete in razdalje. Predstavljajo pa le 24 ur opazovanj, kar kaže, česa vsega je zmožen vesoljski teleskop. Vsekakor se veselimo podatkov, ki jih bo pridobil v prihodnjih šestih letih,« pravi Valeria Pettorino, znanstvenica projekta Euclid. Kot dodaja, se bo Euclid spopadel z največjimi vprašanji v kozmologiji, in prva opažanja kažejo, da je več kot kos nalogi.

V takšnih galaksijah, kot je spiralna galaksija NGC 6744, nastaja večina zvezd v lokalnem vesolju. FOTO: Esa/Euclid/Nasa   

»Prednost Euclida je, da pokriva velika območja neba z veliko podrobnostmi in globino ter lahko zajame širok spekter različnih predmetov na isti sliki, od jat galaksij do majhnih planetov. Tako dobimo zelo podroben in hkrati zelo širok pogled,« poudarja znanstvena direktorica pri Esi Carole Mundell.

Na posnetku jate galaskij Abell 2390 je več kot 50.000 galaksij. Vidno je, kako deluje gravitacijsko lečenje, ko masivni objekti ukrivijo svetlobo in razkrivajo, kaj se skriva neposredno za njimi. To je ključna tehnika za raziskovanje oddaljenega vesolja, s tem se lahko tudi posredno merit količino in razporeditev temne snovi v sami jati galaksij in tudi drugod. FOTO: Esa/Euclid/Nasa   

Teleskop opazuje vesolje v vidni in infrardeči svetlobi. V celotnem obdobju odprave bo opazoval več milijonov galaksij na tretjini neba, raziskoval bo, kako se je vesolje oblikovalo in kako je postalo takšno, kot je danes, ter seveda, kaj sta temna snov in temna energija. Čudoviti posnetki tako niso le paša za oči, ampak predvsem vir novih spoznanj o lastnostih vesolja.

Messier 78 FOTO: Esa/Euclid/Nasa 

Jata galaksij Abell 2764 (zgoraj desno) obsega na stotine galaksij znotraj velikega haloja temne snovi. Ta popolni pogled na Abell 2764 in okolico – pridobljen zahvaljujoč Evklidovemu izjemno širokemu vidnemu polju – omogoča znanstvenikom, da izmerijo velikost jate in vidijo tudi njeno obrobje z oddaljenimi galaksijami, ki so še vedno v kadru. Na posnetku je tudi svetla zvezda V*BP-Phoenicis/HD 1973, to je zvezda v naši galaksiji, ki je skoraj dovolj svetla, da bi jo lahko videli s prostim očesom (z južne poloble). FOTO: Esa/Euclid/Nasa