Od nastanka vesolja do obstoja zavesti
V Centru znanosti bodo predstavljene inovacije gospodarstva in vloge znanosti pri njegovem uspehu. Šlo bo predvsem za popularizacijo znanosti.
Odpri galerijo
Objekt naj bi kar najbolj sledil različnim vidikom uporabnosti, od sociološkega, tehnološkega do okoljskega. Zasnovali so ga pri Dekleva Gregorič arhitektih. Računalniška upodobitev Dekleva Gregorič arhitekti
Sodobni Center znanosti v Trnovem v Ljubljani bo prostor medgeneracijskega, interdisciplinarnega in transtemporalnega dialoga, namenjen predvsem promociji znanosti. Strokovno javnost gradnja vznemirja predvsem zaradi nerazumevanja o porabi za projekt dodeljenih sredstev.
Za projekt, ki ga vodijo na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ), je zagotovljenih dobrih 31 milijonov evrov evropskih sredstev. Predvidoma se bo, kot pojasnjujejo na ministrstvu, investicijski projekt financiral iz dveh ključnih virov, in sicer je iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) zanj namenjenih dobrih 27 milijonov, kar predstavlja 87,79 odstotka celotne vrednosti, nekaj manj kot štiri milijone oziroma 12,21 odstotka pa bo sredstev ministrstva.
V Sloveniji že delujejo manjši centri znanosti. Promocija znanosti se v omejenem obsegu (projektno) izvaja tudi na inštitutih, fakultetah, šolah (programi, kratke delavnice, poskusi, dnevi odprtih vrat, festivali in podobno) in pri nevladnih organizacijah. Ministrstvo je pripravilo poglobljeno analizo centrov znanosti po svetu (v njej so zajeli podatke za 48 tovrstnih ustanov, od tega 28 evropskih in 20 ameriških). Ugotavljajo, da je potreba po predstavljanju znanosti v vsakdanjem družbenem življenju spodbudila njihov nastanek v večjih evropskih mestih in povsod so se izkazali za izredno popularne in dobro obiskane inštitucije.
Zaradi pozitivnih učinkov, ki jih prinašajo v javno življenje, imajo nekatere države več centrov znanosti in ne zgolj enega, medtem ko Slovenija kot ena redkih držav v Evropski uniji na tem področju zaostaja. Prepoznavanje pomembnosti promocije in sodelovanja z gospodarstvom, izobraževanjem in kulturo je za znanost izredno pomembno. Prav zato je ta projekt pomemben za celotno Slovenijo. Dodati velja, da se bo v novem centru znanosti odprlo tudi precej novih delovnih mest. »Glede na opravljene analize in primerjavo s podobnimi centri v tujini kaže, da bo treba za njegovo delovanje na novo zaposliti med 70 in 80 ljudi, od tega med 40 in 50 za polni delovni čas,« pojasni Mateja Tilia, vodja sektorja za investicije v visokošolsko in znanstveno infrastrukturo na direktoratu za investicije.
»Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je projekt, sicer z nekoliko drugačno vsebino, poskušalo izvesti že v programskem obdobju 2007–2013, vendar ni dobil zadostne podpore,« pojasnjuje Mateja Tilia in dodaja: »Projekt je zdaj drugačen, na novo je začel nastajati v letu 2016, ko je bila ustanovljena projektna skupina. Po pridobitvi vseh potrebnih dovoljenj, izpeljanih postopkih ter izdelavi in sprejetju potrebne dokumentacije se bo gradnja predvidoma začela sredi leta 2022, končala pa konec leta 2023. Zdaj je v zaključni fazi priprava dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, poleg tega projektanti že izdelujejo dokumentacijo za izvedbo gradnje, da bo mogoče takoj po pridobitvi gradbenega dovoljenja objaviti javno naročilo za izvedbo.«
Strokovni javnosti velja pojasnilo, da projekt ne posega v sredstva, ki se jih namenja za raziskovalno dejavnost iz drugih razpoložljivih sredstev evropske kohezijske politike za obdobje 2014–2020 v okviru prednostne osi 1 »Mednarodna konkurenčnost raziskav, inovacij in tehnološkega razvoja v skladu s pametno specializacijo za večjo konkurenčnosti in ozelenitev gospodarstva«. »Za ta projekt se morajo zasledovati točno določeni rezultati, ukrepi, kazalniki in učinki, zatorej teh sredstev ni mogoče enačiti s sredstvi za raziskovalno dejavnost,« poudari Tilia in doda: »V veljavnem proračunu RS za leto 2021 je za znanost in informacijsko družbo predvidenih 251.370.163 evrov, pri čemer znaša obseg razpoložljivih sredstev za investicije v raziskovalno dejavnost 2.892.205 evrov, kar pomeni dober odstotek vseh sredstev za znanost. V zadnjih petnajstih letih (2005–2020) je delež sredstev iz integralnega proračuna RS, ki se jih namenja za investicije v raziskovalno dejavnost, znašal 1,7 odstotka.«
Center znanosti predstavlja predvsem znanstveno-izobraževalno infrastrukturo z namenom promocije in popularizacije znanosti v Sloveniji. »Ideja je, da postane okno, platforma za najrazličnejše ciljne skupine, ki jim bo mogoče znanost približati na zanimiv in poučen način,« nadaljuje sogovornica. Že sam po sebi pa naj bi deloval kot demonstracijski objekt, primer združevanja zelenega oziroma trajnostnega z digitalnim.
»Če se omejimo na to komponento, bo kot demonstracijski objekt omogočal postavitev, prikaz in testiranje tehnologij in inovacij ter s tem prve tržne reference nosilcem inovacij in hkrati boljši prenos znanja v prakso. S tem pa bo prispeval k oblikovanju novih standardov, promoviral nove tehnologije in rešitve ter tako pripomogel k ozaveščanju, informiranju ter širjenju njihove uporabe. Ozaveščal bo obiskovalce o pomenu trajnostnih rešitev na različnih področjih. Objekt naj bi kar najbolj sledil različnim vidikom uporabnosti, kot so sociološki in zdravstveni vidik (npr. kakovostno notranje okolje, ki se zagotavlja s pametnimi oziroma naprednimi napravami, senzorika, uporaba za okolje in zdravje neškodljivih materialov, visoka kakovost zraka idr.), tehnično-tehnološki vidik (npr. visokotehnološki ovoji, inovativni fasadni elementi, zasteklitve, inteligentno stavbno pohištvo, senčenje, energija idr.), okoljski vidik (vgradnja in uporaba naravnih, recikliranih in reciklabilnih materialov, energijska učinkovitost, sistemi za modro-zeleno infrastrukturo ipd.).
MIZŠ je zato v decembru 2020 različne ponudnike in izvajalce pozvalo k predložitvi informacij o najnovejših tehnologijah, inovacijah in rešitvah, ki sledijo konceptu krožnega gospodarstva. Na poziv je prispelo več kot 60 predlogov za področja gradbenih in konstrukcijskih materialov, energetike, upravljanja z vodo, razsvetljave, stavbnega pohištva in podobno. »To kaže na velik interes tako slovenske znanosti kot gospodarstva, da sodeluje pri projektu,« poudari Mateja Tilia.
Ministrstvo je objavilo javno naročilo za konkretizacijo programa, tem in vsebin oziroma izdelavo programskega koncepta, vključno z idejno zasnovo opreme. Izbran je bil Zavod 404, ki bo skupaj s skupino podizvajalcev pripravil program oziroma zasnovo vsebin in opreme za njihovo izvedbo. Kot je pojasnila Barbi Seme, pedagoška vodja Zavoda 404, bo natančna opredelitev vsebin, področij, podpodročij programa temeljila na idejnem konceptu Vizija Centra znanosti in trajnostne prihodnosti. Ta bo s svojimi vsebinami senzibiliziral o pomenu znanstvene metode za razumevanje življenja in upravljanja z njim, navduševal in spodbujal k znanstvenemu raziskovanju ter gradil zaupanje v znanost. Naslavljal bo temeljna znanstvena vprašanja, kot sta nastanek vesolja in obstoj zavesti, ter jih povezoval z znanstvenim raziskovanjem in razvojem za reševanje aktualnih izzivov trajnostnega delovanja. Obiskovalcem vseh generacij bo omogočal, da izkustveno spoznajo temeljne principi narave kot tudi tehnološke aplikacije in metode raziskovanja.
Program centra znanosti, ki ga zdaj razvijajo v Zavodu 404, bo, kot pojasnjuje Mateja Tilia, izvajal predvideni na novo ustanovljeni javni zavod. Barbi Seme pri tem doda: »Skupino za razvoj programa sestavljamo strokovnjaki z različnih področij, približno 40 nas je, usposobljeni smo za razvoj in oblikovanje predstavitev znanstvenih vsebin, komuniciranje znanosti, vodenje projektov, za snovanje izobraževalnih programov itd. Nekateri pri projektu sodelujemo že več let, in sicer kot člani programske skupine, ki jo je ministrstvo ustanovilo v letu 2017.«
Center znanosti bo prostor medgeneracijskega, interdisciplinarnega in transtemporalnega dialoga, v katerem se bodo srečevali filozof in znanstvenica, podjetnica in učitelj, umetnik in otrok. Bo odprt prostor delovanja in razvijanja interesov. Vzpostavljal bo projektna partnerstva in oblikoval aktivnosti za odpiranje znanosti, vključevanje družbe v znanstveno raziskovanje in bo deloval kot poligon za preizkušanje, učenje, poučevanje in ustvarjanje v aktivnostih skupnostne znanosti (ang. citizen science), izdelovalniške kulture (ang. maker culture), znanstvenih rezidenc in drugih. Bo objekt, ki bo omogočal uporabo senzorjev za raziskovanje dinamik v prostoru, ter tistim, ki bodo to želeli, tudi raziskovanje svojih interakcij s prostorom in vsebinami v njem. Barbi Seme še pove: »Center znanosti bo prostor, v katerem bodo predstavljene prebojne in disruptivne inovacije slovenskega gospodarstva ter vloge znanosti pri njegovem uspehu, ki so rezultat interdisciplinarnega razvoja in sodelovanja različnih deležnikov slovenskega inovacijskega ekosistema.«
Za projekt, ki ga vodijo na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ), je zagotovljenih dobrih 31 milijonov evrov evropskih sredstev. Predvidoma se bo, kot pojasnjujejo na ministrstvu, investicijski projekt financiral iz dveh ključnih virov, in sicer je iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) zanj namenjenih dobrih 27 milijonov, kar predstavlja 87,79 odstotka celotne vrednosti, nekaj manj kot štiri milijone oziroma 12,21 odstotka pa bo sredstev ministrstva.
Center se večinsko financira iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.
Programski koncept bo oblikoval Zavod 404.
Skupino za razvoj programa sestavljajo strokovnjaki z različnih področij.
Gradnja se bo začela sredi leta 2022.
Programski koncept bo oblikoval Zavod 404.
Skupino za razvoj programa sestavljajo strokovnjaki z različnih področij.
Gradnja se bo začela sredi leta 2022.
Nekatere države imajo več centrov znanosti in ne samo enega
V Sloveniji že delujejo manjši centri znanosti. Promocija znanosti se v omejenem obsegu (projektno) izvaja tudi na inštitutih, fakultetah, šolah (programi, kratke delavnice, poskusi, dnevi odprtih vrat, festivali in podobno) in pri nevladnih organizacijah. Ministrstvo je pripravilo poglobljeno analizo centrov znanosti po svetu (v njej so zajeli podatke za 48 tovrstnih ustanov, od tega 28 evropskih in 20 ameriških). Ugotavljajo, da je potreba po predstavljanju znanosti v vsakdanjem družbenem življenju spodbudila njihov nastanek v večjih evropskih mestih in povsod so se izkazali za izredno popularne in dobro obiskane inštitucije.
Zaradi pozitivnih učinkov, ki jih prinašajo v javno življenje, imajo nekatere države več centrov znanosti in ne zgolj enega, medtem ko Slovenija kot ena redkih držav v Evropski uniji na tem področju zaostaja. Prepoznavanje pomembnosti promocije in sodelovanja z gospodarstvom, izobraževanjem in kulturo je za znanost izredno pomembno. Prav zato je ta projekt pomemben za celotno Slovenijo. Dodati velja, da se bo v novem centru znanosti odprlo tudi precej novih delovnih mest. »Glede na opravljene analize in primerjavo s podobnimi centri v tujini kaže, da bo treba za njegovo delovanje na novo zaposliti med 70 in 80 ljudi, od tega med 40 in 50 za polni delovni čas,« pojasni Mateja Tilia, vodja sektorja za investicije v visokošolsko in znanstveno infrastrukturo na direktoratu za investicije.
Projekt ne posega v financiranje raziskovalne dejavnosti
»Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je projekt, sicer z nekoliko drugačno vsebino, poskušalo izvesti že v programskem obdobju 2007–2013, vendar ni dobil zadostne podpore,« pojasnjuje Mateja Tilia in dodaja: »Projekt je zdaj drugačen, na novo je začel nastajati v letu 2016, ko je bila ustanovljena projektna skupina. Po pridobitvi vseh potrebnih dovoljenj, izpeljanih postopkih ter izdelavi in sprejetju potrebne dokumentacije se bo gradnja predvidoma začela sredi leta 2022, končala pa konec leta 2023. Zdaj je v zaključni fazi priprava dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, poleg tega projektanti že izdelujejo dokumentacijo za izvedbo gradnje, da bo mogoče takoj po pridobitvi gradbenega dovoljenja objaviti javno naročilo za izvedbo.«
Strokovni javnosti velja pojasnilo, da projekt ne posega v sredstva, ki se jih namenja za raziskovalno dejavnost iz drugih razpoložljivih sredstev evropske kohezijske politike za obdobje 2014–2020 v okviru prednostne osi 1 »Mednarodna konkurenčnost raziskav, inovacij in tehnološkega razvoja v skladu s pametno specializacijo za večjo konkurenčnosti in ozelenitev gospodarstva«. »Za ta projekt se morajo zasledovati točno določeni rezultati, ukrepi, kazalniki in učinki, zatorej teh sredstev ni mogoče enačiti s sredstvi za raziskovalno dejavnost,« poudari Tilia in doda: »V veljavnem proračunu RS za leto 2021 je za znanost in informacijsko družbo predvidenih 251.370.163 evrov, pri čemer znaša obseg razpoložljivih sredstev za investicije v raziskovalno dejavnost 2.892.205 evrov, kar pomeni dober odstotek vseh sredstev za znanost. V zadnjih petnajstih letih (2005–2020) je delež sredstev iz integralnega proračuna RS, ki se jih namenja za investicije v raziskovalno dejavnost, znašal 1,7 odstotka.«
Obiskovalcem vseh generacij bo omogočal, da izkustveno spoznajo temeljne principe narave kot tudi tehnološke aplikacije in metode raziskovanja.
Center kot tehnološko demonstracijski objekt
Center znanosti predstavlja predvsem znanstveno-izobraževalno infrastrukturo z namenom promocije in popularizacije znanosti v Sloveniji. »Ideja je, da postane okno, platforma za najrazličnejše ciljne skupine, ki jim bo mogoče znanost približati na zanimiv in poučen način,« nadaljuje sogovornica. Že sam po sebi pa naj bi deloval kot demonstracijski objekt, primer združevanja zelenega oziroma trajnostnega z digitalnim.
Računalniška upodobitev zunanje podobe centra Dekleva Gregorič arhitekti.
»Če se omejimo na to komponento, bo kot demonstracijski objekt omogočal postavitev, prikaz in testiranje tehnologij in inovacij ter s tem prve tržne reference nosilcem inovacij in hkrati boljši prenos znanja v prakso. S tem pa bo prispeval k oblikovanju novih standardov, promoviral nove tehnologije in rešitve ter tako pripomogel k ozaveščanju, informiranju ter širjenju njihove uporabe. Ozaveščal bo obiskovalce o pomenu trajnostnih rešitev na različnih področjih. Objekt naj bi kar najbolj sledil različnim vidikom uporabnosti, kot so sociološki in zdravstveni vidik (npr. kakovostno notranje okolje, ki se zagotavlja s pametnimi oziroma naprednimi napravami, senzorika, uporaba za okolje in zdravje neškodljivih materialov, visoka kakovost zraka idr.), tehnično-tehnološki vidik (npr. visokotehnološki ovoji, inovativni fasadni elementi, zasteklitve, inteligentno stavbno pohištvo, senčenje, energija idr.), okoljski vidik (vgradnja in uporaba naravnih, recikliranih in reciklabilnih materialov, energijska učinkovitost, sistemi za modro-zeleno infrastrukturo ipd.).
MIZŠ je zato v decembru 2020 različne ponudnike in izvajalce pozvalo k predložitvi informacij o najnovejših tehnologijah, inovacijah in rešitvah, ki sledijo konceptu krožnega gospodarstva. Na poziv je prispelo več kot 60 predlogov za področja gradbenih in konstrukcijskih materialov, energetike, upravljanja z vodo, razsvetljave, stavbnega pohištva in podobno. »To kaže na velik interes tako slovenske znanosti kot gospodarstva, da sodeluje pri projektu,« poudari Mateja Tilia.
V centru bodo zaposlili med 70 in 80 ljudi, od tega med 40 in 50 za polni delovni čas.
Koordinacijo konkretizacije programa bo vodil Zavod 404
Ministrstvo je objavilo javno naročilo za konkretizacijo programa, tem in vsebin oziroma izdelavo programskega koncepta, vključno z idejno zasnovo opreme. Izbran je bil Zavod 404, ki bo skupaj s skupino podizvajalcev pripravil program oziroma zasnovo vsebin in opreme za njihovo izvedbo. Kot je pojasnila Barbi Seme, pedagoška vodja Zavoda 404, bo natančna opredelitev vsebin, področij, podpodročij programa temeljila na idejnem konceptu Vizija Centra znanosti in trajnostne prihodnosti. Ta bo s svojimi vsebinami senzibiliziral o pomenu znanstvene metode za razumevanje življenja in upravljanja z njim, navduševal in spodbujal k znanstvenemu raziskovanju ter gradil zaupanje v znanost. Naslavljal bo temeljna znanstvena vprašanja, kot sta nastanek vesolja in obstoj zavesti, ter jih povezoval z znanstvenim raziskovanjem in razvojem za reševanje aktualnih izzivov trajnostnega delovanja. Obiskovalcem vseh generacij bo omogočal, da izkustveno spoznajo temeljne principi narave kot tudi tehnološke aplikacije in metode raziskovanja.
Program centra znanosti, ki ga zdaj razvijajo v Zavodu 404, bo, kot pojasnjuje Mateja Tilia, izvajal predvideni na novo ustanovljeni javni zavod. Barbi Seme pri tem doda: »Skupino za razvoj programa sestavljamo strokovnjaki z različnih področij, približno 40 nas je, usposobljeni smo za razvoj in oblikovanje predstavitev znanstvenih vsebin, komuniciranje znanosti, vodenje projektov, za snovanje izobraževalnih programov itd. Nekateri pri projektu sodelujemo že več let, in sicer kot člani programske skupine, ki jo je ministrstvo ustanovilo v letu 2017.«
Center znanosti bo prostor medgeneracijskega, interdisciplinarnega in transtemporalnega dialoga, v katerem se bodo srečevali filozof in znanstvenica, podjetnica in učitelj, umetnik in otrok. Bo odprt prostor delovanja in razvijanja interesov. Vzpostavljal bo projektna partnerstva in oblikoval aktivnosti za odpiranje znanosti, vključevanje družbe v znanstveno raziskovanje in bo deloval kot poligon za preizkušanje, učenje, poučevanje in ustvarjanje v aktivnostih skupnostne znanosti (ang. citizen science), izdelovalniške kulture (ang. maker culture), znanstvenih rezidenc in drugih. Bo objekt, ki bo omogočal uporabo senzorjev za raziskovanje dinamik v prostoru, ter tistim, ki bodo to želeli, tudi raziskovanje svojih interakcij s prostorom in vsebinami v njem. Barbi Seme še pove: »Center znanosti bo prostor, v katerem bodo predstavljene prebojne in disruptivne inovacije slovenskega gospodarstva ter vloge znanosti pri njegovem uspehu, ki so rezultat interdisciplinarnega razvoja in sodelovanja različnih deležnikov slovenskega inovacijskega ekosistema.«
