Priznanje znanstvenikom in njihovemu delu

Zoisovi nagradi za življenjsko delo sta prejela akad. prof. dr. Marijan Pavčnik in prof. dr. Radovan Komel.
Fotografija: Podelitev Zoisovih in Puhovih nagrad in priznanj za izjemne dosežke v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti. FOTO: Leon Vidic/Delo
Odpri galerijo
Podelitev Zoisovih in Puhovih nagrad in priznanj za izjemne dosežke v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti. FOTO: Leon Vidic/Delo

Na slavnostni prireditvi v Cankarjevem domu so nagradili izjemne dosežke na področju znanstveno-raziskovalne in razvojne dejavnosti.

Podelili so 15 nagrad, med njimi dve Zoisovi nagradi za življenjsko delo, štiri Zoisove nagrade za vrhunske dosežke, šest Zoisovih priznanj za vrhunske dosežke, Puhovo nagrado za življenjsko delo, Puhovo nagrado za vrhunske dosežke in priznanje ambasadorka znanosti Republike Slovenije.

Zoisovi nagradi za življenjsko delo sta prejela akad. prof. dr. Marijan Pavčnik in prof. dr. Radovan Komel. Pavčnik je s svojimi deli pomembno prispeval k razvoju pravne teorije in razumevanju prava v slovenskem prostoru. Zasnoval je knjižno zbirko Pravna obzorja in kot soavtor uredil več knjig, ki raziskujejo tehtna vprašanja prava. S svojimi deli Teorija prava in Argumentacija v pravu je postavil temelje za razumevanje prava, njegova znanstvena spoznanja pa so odmevala tudi po svetu. V zadnjem času je kot ustavni sodnik prispeval k razvoju ustavnosodne prakse, so zapisali v obrazložitvi nagrade.

image_alt
Kako bo znanost krojila našo prihodnost

Komel pa je v slovenskem prostoru eden izmed utemeljiteljev medicinske molekularne biologije in genetike ter genskega inženirstva v biokemiji in biotehnologiji. »Izstopajoče je njegovo delo na področju diagnostike in odkrivanja molekularnih osnov genetskih bolezni, kot so cistična fibroza, hemofilija A, limfomi in vrsta drugih. Posebna značilnost dr. Komela je prizadevanje za povezovanje raziskovalcev v biokemijski in medicinski sferi. S tem namenom je na njegovo pobudo nastal slovenski konzorcij za biočipe, pozneje pa tudi Center za funkcijsko genomiko in biočipe. Širši javnosti je poznan tudi zaradi svojih prizadevanj za promocijo znanosti v družbi,« so poudarili.

Izr. prof. dr. Uroš Stanič je prejel Puhovo nagrado za življenjsko delo na področju funkcionalne električne stimulacije in robotizacije. Svoje dolgoletno raziskovalno delo je nadgradil z razvojem ljubljanske družine električnih stimulatorjev kot osnovo za rehabilitacijo hemiplegičnih pacientov – Ljubljanska šola rehabilitacije. Gre za način zdravljenja, kjer z električno stimulacijo ohromljene mišice vrnejo bolniku funkcionalni gib, kot na primer odpiranje spastične roke in omogočanje prijema predmetov.

Dr. Nataša Obermajer, mag. farm., je prejela priznanje ambasadorka znanosti Republike Slovenije za raziskave in razvoj inovativnih imunoterapij rakavih obolenj. Od leta 2016 vodi projekte odkrivanja in razvoja inovativnih zdravil za zdravljenje raka pri farmacevtskem podjetju Janssen, del družbe Johnson & Johnson v Belgiji. Med njene ključne dosežke spada vodenje razvoja novega biološkega zdravila, ki je trenutno v prvi fazi kliničnih preskušanj ter predstavlja pomemben napredek pri zdravljenju posameznih oblik trdnih tumorjev.

Slavnostna govornica je bila predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič. FOTO: Leon Vidic/Delo
Slavnostna govornica je bila predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič. FOTO: Leon Vidic/Delo

Zoisove nagrade za vrhunske znanstvene dosežke pa so prejeli prof. dr. Nada Lavrač za izvirne metode predstavitve podatkov za učinkovito strojno učenje, prof. dr. Maja Ravnikar za revolucionarne premike pri odkrivanju in razširjanju virusov, diagnostiki in odstranjevanju patogenih virusov, prof. dr. Ester Heath za rabo organske analize na področju okolja, hrane in zdravja, prof. dr. Bojan Kuzma za dosežke na področju linearne algebre.

Podelili so tudi Zoisova priznanja, in sicer prof. dr. Lenart Škof ga je prejel za vrhunske znanstvene monografije na področju sodobne filozofije in etike, izr. prof. dr. Blaž Likozar za pomemben znanstveni prispevek na področju kemijskega inženirstva, prof. dr. Tea Lanišnik Rižner za pomembne dosežke na področju biokemije in molekularne endokrinologije ginekoloških rakov, izr. prof. dr. Rok Žitko za razvoj teorije nanoskopskih kvantnih sistemov, izr. prof. dr. Lidija Čuček za pomembne dosežke na področju procesne sistemske tehnike, prof. dr. Matej Praprotnik za pomembne dosežke pri večskalnem modeliranju in simulaciji mehke in biološke snovi. Prof. dr. Janez Demšar in prof. dr. Blaž Zupan pa sta prejela Puhovo nagrado za vrhunske dosežke za razvoj orodja za podatkovno analitiko in strojno učenje Orange.

image_alt
Umetna inteligenca je samo orodje, kot kladivo

Zoisove nagrade in priznanja s področja vseh znanstvenih ved prejmejo raziskovalke in raziskovalci, ki so s svojimi dosežki trajno prispevali k razvoju znanstveno-raziskovalne in razvojne dejavnosti v Republiki Sloveniji. Puhove nagrade in priznanja pa prejmejo zaslužni za izume, tehnološke in netehnološke razvojne dosežke in uporabo znanstvenih izsledkov z vseh znanstvenih področij pri uvajanju novosti v gospodarsko in družbeno prakso. Za pomembne dosežke pri promociji in razvoju slovenske znanstvene in razvojne dejavnosti v tujini pa podeljuje priznanje z nazivom ambasador znanosti Republike Slovenije.

Komentarji: