Rezultati študije skupine slovenskih raziskovalcev iz treh ustanov, Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, Biomedicinskega centra Celica in Kemijskega inštituta, so odprli nov vpogled v delovanje anestetske učinkovine ketamina na celični in molekulski ravni. To predstavlja nove možnosti za razvoj hitro delujočih antidepresivnih zdravil.

Ketamin se že dolgo uporablja kot anestetik v medicini in veterini. Pri nizkih koncentracijah deluje hitro, le en odmerek pa ima zelo ugodne in dolgotrajne učinke tudi pri zdravljenju depresivnih motenj. To odkritje je zbudilo izredno zanimanje v psihiatriji, kjer učinkovitih, hitro delujočih antidepresivnih zdravil ni na voljo. Prav tako dolgo ni bilo jasno, kakšen je mehanizem antidepresivnega delovanja ketamina, ki se uporablja tudi rekreativno kot prepovedana droga.

Ketamin za zdravljenje depresije že uporabljajo v ZDA, v Evropi pa še ne. Prav odkritje mehanizma delovanja tega zdravila bo po besedah soavtorja študije Roberta Zorca pospešilo pot do tega, da bi lahko bilo tudi v Evropi hitro dostopno kot antidepresiv.


 

Vsak deveti je depresiven

Višji znanstveni sodelavec v laboratoriju na medicinski fakulteti Matjaž Stenovec je pojasnil, da odstotek oseb, ki oboleva za depresijo, v Sloveniji narašča. Po podatkih raziskave, ki so jo opravili, v Sloveniji za depresijo oboleva 14,5 odstotka odraslih, medtem ko podatki raziskave med zdravniki družinske medicine kažejo, da so depresijo diagnosticirali pri 5,7 odstotka oseb. Na podlagi samoevalvacijskih vprašalnikov pa se je za depresivne opredelilo 9,4 odstotka oseb. »Čez palec to pomeni, da v Sloveniji za depresijo boleha eden od devetih odraslih,« je povedal Stenovec. Trend je po njegovih besedah v porastu; za primerjavo: v ZDA je delež obolelih odraslih za depresijo nižji, znaša 7,1 odstotka.

Vzroki za depresijo so po njegovih besedah kompleksni in heterogeni, enoznačno jih ni možno opredeliti. Na to vplivajo življenjske razmere v najširšem smislu, med drugim socialni in ekonomski status, izobrazba in celo rasne razlike. Kot je pojasnil Stenovec, je v ZDA po raziskavah najmanj depresivnih temnopoltih Američanov, presenetljivo visok je delež depresije med belopoltimi.
 

Prezrte celice

V znanstveni literaturi prevladuje teza, da ketamin deluje antidepresivno kot agonist glutamatnih receptorjev NMDA na nevronih. Predhodne raziskave slovenskih raziskovalcev pa so pokazale, da ketamin v nizkih, subanestetičnih dozah učinkuje tudi na astrocite, tip celic nevroglije, to so ne-nevronske celice. Te po številu v možganski skorji človeka prekašajo nevrone. Celice nevroglije, ki imajo homeostatično, podporno vlogo za nevronske mreže, so bile raziskovalno prezrte skoraj stoletje, v zadnjih dveh desetletjih pa se je raziskovanje njihove vloge v delovanju možganov povečalo. K temu so prispevali tudi raziskovalci v Sloveniji.