Zvezda je umrla dvakrat

Astronomi so prvič dobili vizualne dokaze, da je zvezda eksplodirala ne le enkrat, ampak dvakrat. Z zelo velikim teleskopom (VLT) Evropskega južnega observatorija (Eso), ki stoji na gori Cerro Paranal v puščavi Atakama na severu Čila, so odkrili vzorce, ki potrjujejo, da je zvezda doživela dve eksploziji. Opazovali so ostanke zvezde SNR 0509-67.5, ki je eksplodirala pred stotinami let, so sporočili iz Esa.

Supernove so eksplozivne smrti velikih zvezd, posebno supernovo tipa Ia pa doživijo bele pritlikavke, to so majhna neaktivna jedra oziroma ostanki zvezd, kakršna je naše Sonce, potem ko ostanejo brez vodika. Modeli, ki pojasnjujejo supernove tipa Ia, predvidevajo dvojni sistem zvezd, pri čemer je ena bela pritlikavka. Če kroži dovolj blizu drugi zvezdi v paru, ji lahko začne krasti snov, in ko doseže kritično maso, lahko eksplodira. Vendar so nekatere študije pokazale, da bi vsaj nekatere supernove tega tipa lahko bolje razložili z dvojno eksplozijo, ki se sproži, preden zvezda doseže to kritično maso, so pojasnili pri Esu.

Večina našega znanja o tem, kako se vesolje širi, temelji na supernovah tipa Ia, ki so tudi glavni vir železa na našem planetu, vključno z železom v naši krvi. »Kljub njihovemu pomenu pa dolgoletna uganka o natančnem mehanizmu, ki sproži njihovo eksplozijo, ostaja nerešena,« je poudaril Priyam Das, doktorski študent na Univerzi Novi Južni Wales v Canberri v Avstraliji, ki je vodil študijo o SNR 0509-67.5, objavljeno v reviji Nature Astronomy.

Novi vizualni dokazi potrjujejo domneve o »dvojnih detonacijah«. V tem alternativnem modelu bela pritlikavka okoli sebe ovija odejo ukradenega helija, ki lahko postane nestabilen in se vname. Ta prva eksplozija ustvari udarni val, ki potuje okoli bele pritlikavke, pa tudi navznoter, kar sproži drugo eksplozijo v jedru zvezde – in na koncu ustvari supernovo. Astronomi so predvidevali, kakšni bi bili ostanki takšne eksplozije: vsebovali naj bi dve ločeni lupini kalcija. In tak vzorec so odkrili v ostankih supernove SNR 0509-67.5, so dodali pri Esu. Ivo Seitenzahl, ki je vodil opazovanja in bil v času študije zaposlen na nemškem Inštitutu za teoretične študije v Heidelbergu, je pojasnil, da posnetki jasno kažejo, »da lahko bele pritlikavke eksplodirajo, še preden dosežejo Chandrasekharjevo masno mejo, ter da mehanizem dvojne eksplozije v naravi v resnici obstaja«.

Umetniška upodobitev eksplozije zvezde. FOTO: Eso/AFP  

Svetlost supernov tipa Ia je predvidljiva, tako jih uporabljajo pri merjenju razdalj v vesolju. Z njihovo pomočjo so astronomi odkrili pospešeno širjenje vesolja, to odkritje pa je bilo leta 2011 tudi nagrajeno z Nobelovo nagrado za fiziko. S preučevanjem njihovega eksplozivnega obnašanja pa ugotavljajo tudi, zakaj imajo tako predvidljivo svetlost. Poleg tega, kot je še dejal Das, dvojne eksplozije ponujajo vizualni spektakel, saj ustvarjajo »čudovito plastovito strukturo«.