Izbira primernega cilja za turno smuko
Zavedati se moramo, da se pri turnem smučanju, ko pridemo na vrh glavni del, smučanje, šele začne.
Odpri galerijo
Preden pa se sploh podamo na kakršnokoli turo, je potrebno osnovno znanje plazovne varnosti in reševanja izpod plazov, saj se bomo le tako lahko varno gibali po zimskem gorskem svetu in v primeru sproženega snežnega plazu ustrezno, učinkovito in varno ukrepali. FOTO: Arhiv Peter Jeromel
Na izbiro primernega cilja pri turnem smučanju ne vplivajo samo karakteristike ture, torej dolžina in količina vzpona, izpostavljenost terena, naklonina, temveč tudi same snežne in vremenske razmere. Zato ni dovolj, da vemo samo osnovne podatke o turi, ampak je potrebno upoštevati tudi vreme, orientacijo terena, snežne razmere ter našo fizično in psihično pripravljenost. V tem prispevku si bomo podrobneje ogledali, kako izbrati primerno destinacijo, da nam bo tura v zadovoljstvo in užitek.
Najprej je potrebno izbrati ustrezno turo, torej primerno našim psihofizičnimi sposobnostim. Zavedati se moramo, da se pri turnem smučanju, ko pridemo na vrh glavni del, smučanje, šele začne. Kako bomo smučali navzdol, če pridemo na vrh ali izhodišče smučanja že precej utrujeni, sploh če razmere niso idealne, če je sneg skorjast, ojužen, ali če se je vidljivost poslabšala? Pa pojdimo po vrsti.
Za neizkušene ali tiste, ki so bolj na začetku svoje turnosmučarske kariere, bo za začetek čisto dovolj eno ali dveurna tura v bližini kakšnega smučišča ter nižji gozdnati vrhovi z dovolj odprtimi pobočji ali redkim gozdom, ki omogoča prijetno vijuganje med drevesi. Na prvi pogled se takšna tura zdi kratka, a upoštevati moramo dejstvo, da se vzpenjamo s smučmi, torej imamo na nogah precej dodatne teže, ki jo moramo prenesti na vrh – smuči z vezmi in psi, turni pancarji, palice in tudi lavinska oprema v nahrbtniku. Prav tako moramo upoštevati, da smo takšne aktivnosti nevajeni.
Za lahke smučarske ture se štejejo ture nekje do 800 vm vzpona, pobočja za smučanje z naklonom pod 30 stopinj in relativno enostavna orientacija tako pri vzponu kot sestopu. Prav tako ni nevarnosti zdrsa, generalno pa je teren zaobljen brez ozkih prehodov.
Ko so nam znani osnovni podatki o turi kot so višina vzpona in razdalja, si je potrebno ogledati orientacijo in naklon pobočja, po katerem se bomo vzpenjali ali smučali. Tako bo na primer težko priti na vrh, če bo pobočje precej strmo, bo pa primerno za smučanje, in obratno, če bo prepoložno, bo prijetno za vzpon, slabo pa za smučanje, saj bo naklonine premalo, težko bomo obdržali hitrost pri smučanju in le-to nam ne bo v užitek.
Smučanje po pobočjih obrnjenih na jug bo najboljše v dopoldanskih urah, ko sonce rahlo ojuži sneg, zelo utrujajoče pa v popoldanskih urah, ko bo sneg težak in premočen. Enako se zgodi tekom spusta v dolino, saj bo na vrhu sneg še pomrznjen in trd, nekje na sredini spusta idealen in proti izhodišču vedno bolj moker, saj bomo bližje dolini, kjer bo temperatura višja in se bo sneg topil.
Severna pobočja izbiramo takrat, ko je toplo, sončno vreme in si želimo smučanja po pršiču ali nepredelanem snegu, saj na severnih straneh sonce ne doseže snega in le-ta ostane dalj časa nedotaknjen in se počasi preobraža. Zavedati pa se je potrebno, da se večina snežnih plazov sproži na severnih, severovzhodnih in severozahodnih pobočjih ravno iz razloga, ker se sneg na teh pobočjih počasi preobraža in se posledično snežna odeja na teh pobočjih počasneje stabilizira kot na bolj osončenih, južnih pobočjih.
Ena izmed stvari, na katere moramo biti pozorni, je tudi poraščenost terena, saj se skozi zelo poraščen gozd težko vzpenjamo in smučamo. Skozi mlad gozd se bomo težko prebijali, saj so drevesa nizka in košata, ali pa je veliko podrastja. Za smučanje je boljši star gozd z velikimi drevesi, ki so bolj daleč vsak sebi. S tem je teren bolj odprt, podrastja je malo, drevesa pa načeloma stabilizirajo snežno odejo in je gibanje po takih terenih običajno varnejše kot na odprtih, gladkih terenih.
V veliko pomoč pri načrtovanju so nam razni sodobni turnosmučarski vodniki, kjer lahko najdemo res veliko uporabnih informacij za načrtovanje ture. Sodobni vodniki so zasnovani tako, da nam ponudijo vse potrebne karakteristike ture: višino izhodišča, višinsko razliko, okviren čas vzpona, zahtevnost ture po opisani lestvici, orientacijo oz. smer spusta, izhodišče in dostop do njega ter njegove koordinate, zavetišča in koče ob poti, podroben opis vzpona ter spusta in morebitna opozorila za posamezno turo. Vse skupaj je bogato opremljeno s slikovnim materialom, grafi, zračnimi posnetki, slikami.
V Sloveniji se uporablja lestvica ocenjevanja turnih smukov, ki je povzeta po švicarski lestvici. Turni smuki se ocenjujejo v sedmih stopnjah:
Tretja stopnja pod oceno P (AD) tako pomeni naklon strmine 35o in več, kratka strma mesta, ki se jim ni mogoče izogniti, ovire v zmerno strmem terenu zahtevajo pravilne reakcije, vzpon zahteva zanesljivo izvedbo obratov in zavojev. Ozki prehodi so kratki, a strmi. Možni so daljši zdrsi na valovitem terenu z možnostjo zaustavitve, obstaja nevarnost poškodb.
Poudariti je potrebno, da se te ocene nanašajo na smučarsko (tehnično) težavnost ture in da dolžina ture in nadmorska višina ne vplivata na oceno. Prav tako je ocena podana za dobre snežne in vremenske razmere ter dobro vidjivost. Vsakršno poslabšanje snežnih in vremenskih razmer turo naredi težjo.
Preden pa se sploh podamo na kakršnokoli turo, je potrebno osnovno znanje plazovne varnosti in reševanja izpod plazov, saj se bomo le tako lahko varno gibali po zimskem gorskem svetu in v primeru sproženega snežnega plazu ustrezno, učinkovito in varno ukrepali.
Vsekakor vsem turnim smučarjem, sploh pa začetnikom, priporočam, da se na vsaj eno turo odpravijo z gorskim vodnikom. Tura bo prilagojena vašim sposobnostim in željam, hkrati pa se boste naučili ogromno stvari, med drugim kako spakirati turno smučarski nahrbtnik, kakšno opremo vzeti, vse o plazovni varnosti ter tehnike vzpona in smučanja. Če ne boste imeli vse potrebne opreme, vam bo gorski vodnik priskrbel tudi to. Vsekakor odlična naložba v vaše turnosmučarsko znanje, ki se vam bo obrestovala v prihodnjem samostojnem raziskovanju snežnih strmin.
*Ocene težavnosti turnih smukov so povzete po Velikem turnosmučarskem vodniku avtorja Igorja Jenčiča.
***
Peter Jeromel
Gorski vodnik z IFMGA licenco
Najprej je potrebno izbrati ustrezno turo, torej primerno našim psihofizičnimi sposobnostim. Zavedati se moramo, da se pri turnem smučanju, ko pridemo na vrh glavni del, smučanje, šele začne. Kako bomo smučali navzdol, če pridemo na vrh ali izhodišče smučanja že precej utrujeni, sploh če razmere niso idealne, če je sneg skorjast, ojužen, ali če se je vidljivost poslabšala? Pa pojdimo po vrsti.
Za neizkušene ali tiste, ki so bolj na začetku svoje turnosmučarske kariere, bo za začetek čisto dovolj eno ali dveurna tura v bližini kakšnega smučišča ter nižji gozdnati vrhovi z dovolj odprtimi pobočji ali redkim gozdom, ki omogoča prijetno vijuganje med drevesi. Na prvi pogled se takšna tura zdi kratka, a upoštevati moramo dejstvo, da se vzpenjamo s smučmi, torej imamo na nogah precej dodatne teže, ki jo moramo prenesti na vrh – smuči z vezmi in psi, turni pancarji, palice in tudi lavinska oprema v nahrbtniku. Prav tako moramo upoštevati, da smo takšne aktivnosti nevajeni.
Za lahke smučarske ture se štejejo ture nekje do 800 vm vzpona, pobočja za smučanje z naklonom pod 30 stopinj in relativno enostavna orientacija tako pri vzponu kot sestopu. Prav tako ni nevarnosti zdrsa, generalno pa je teren zaobljen brez ozkih prehodov.
Ko so nam znani osnovni podatki o turi kot so višina vzpona in razdalja, si je potrebno ogledati orientacijo in naklon pobočja, po katerem se bomo vzpenjali ali smučali. Tako bo na primer težko priti na vrh, če bo pobočje precej strmo, bo pa primerno za smučanje, in obratno, če bo prepoložno, bo prijetno za vzpon, slabo pa za smučanje, saj bo naklonine premalo, težko bomo obdržali hitrost pri smučanju in le-to nam ne bo v užitek.
Sama orientacija pobočja je pomembna
Smučanje po pobočjih obrnjenih na jug bo najboljše v dopoldanskih urah, ko sonce rahlo ojuži sneg, zelo utrujajoče pa v popoldanskih urah, ko bo sneg težak in premočen. Enako se zgodi tekom spusta v dolino, saj bo na vrhu sneg še pomrznjen in trd, nekje na sredini spusta idealen in proti izhodišču vedno bolj moker, saj bomo bližje dolini, kjer bo temperatura višja in se bo sneg topil.
Poudariti je potrebno, da se te ocene nanašajo na smučarsko (tehnično) težavnost ture in da dolžina ture in nadmorska višina ne vplivata na oceno. FOTO: Arhiv Peter Jeromel
Severna pobočja izbiramo takrat, ko je toplo, sončno vreme in si želimo smučanja po pršiču ali nepredelanem snegu, saj na severnih straneh sonce ne doseže snega in le-ta ostane dalj časa nedotaknjen in se počasi preobraža. Zavedati pa se je potrebno, da se večina snežnih plazov sproži na severnih, severovzhodnih in severozahodnih pobočjih ravno iz razloga, ker se sneg na teh pobočjih počasi preobraža in se posledično snežna odeja na teh pobočjih počasneje stabilizira kot na bolj osončenih, južnih pobočjih.
Ena izmed stvari, na katere moramo biti pozorni, je tudi poraščenost terena, saj se skozi zelo poraščen gozd težko vzpenjamo in smučamo. Skozi mlad gozd se bomo težko prebijali, saj so drevesa nizka in košata, ali pa je veliko podrastja. Za smučanje je boljši star gozd z velikimi drevesi, ki so bolj daleč vsak sebi. S tem je teren bolj odprt, podrastja je malo, drevesa pa načeloma stabilizirajo snežno odejo in je gibanje po takih terenih običajno varnejše kot na odprtih, gladkih terenih.
V veliko pomoč pri načrtovanju so nam razni sodobni turnosmučarski vodniki, kjer lahko najdemo res veliko uporabnih informacij za načrtovanje ture. Sodobni vodniki so zasnovani tako, da nam ponudijo vse potrebne karakteristike ture: višino izhodišča, višinsko razliko, okviren čas vzpona, zahtevnost ture po opisani lestvici, orientacijo oz. smer spusta, izhodišče in dostop do njega ter njegove koordinate, zavetišča in koče ob poti, podroben opis vzpona ter spusta in morebitna opozorila za posamezno turo. Vse skupaj je bogato opremljeno s slikovnim materialom, grafi, zračnimi posnetki, slikami.
Smučanje po pobočjih obrnjenih na jug bo najboljše v dopoldanskih urah, ko sonce rahlo ojuži sneg, zelo utrujajoče pa v popoldanskih urah, ko bo sneg težak in premočen. FOTO: Arhiv Peter Jeromel
Ocene težavnosti turnih smukov*
V Sloveniji se uporablja lestvica ocenjevanja turnih smukov, ki je povzeta po švicarski lestvici. Turni smuki se ocenjujejo v sedmih stopnjah:
| Francosko | Nemško | Slovensko | |||
| F | Fascile | L | Leicht | L | Lahko |
| PD | Peu fascile | WS | Wenig schwierig | N | Nekoliko težko |
| AD | Assez difficile | ZS | Siemlich schwierig | P | Precej težko |
| D | Difficile | S | Schwierig | T | Težko |
| TD | Tres difficile | SS | Sehr schwierig | Z | Zelo težko |
| ED | Extreme difficile | AS | Außerordentlich schwierig | I | Izjemno težko |
| ABO | Abominale | EX | Extrem schwierig | X | Skrajno težko (eXtremno) |
Tretja stopnja pod oceno P (AD) tako pomeni naklon strmine 35o in več, kratka strma mesta, ki se jim ni mogoče izogniti, ovire v zmerno strmem terenu zahtevajo pravilne reakcije, vzpon zahteva zanesljivo izvedbo obratov in zavojev. Ozki prehodi so kratki, a strmi. Možni so daljši zdrsi na valovitem terenu z možnostjo zaustavitve, obstaja nevarnost poškodb.
Poudariti je potrebno, da se te ocene nanašajo na smučarsko (tehnično) težavnost ture in da dolžina ture in nadmorska višina ne vplivata na oceno. Prav tako je ocena podana za dobre snežne in vremenske razmere ter dobro vidjivost. Vsakršno poslabšanje snežnih in vremenskih razmer turo naredi težjo.
Najprej je potrebno izbrati ustrezno turo, torej primerno našim psihofizičnimi sposobnostim. FOTO: Arhiv Peter Jeromel
Preden pa se sploh podamo na kakršnokoli turo, je potrebno osnovno znanje plazovne varnosti in reševanja izpod plazov, saj se bomo le tako lahko varno gibali po zimskem gorskem svetu in v primeru sproženega snežnega plazu ustrezno, učinkovito in varno ukrepali.
Vsekakor vsem turnim smučarjem, sploh pa začetnikom, priporočam, da se na vsaj eno turo odpravijo z gorskim vodnikom. Tura bo prilagojena vašim sposobnostim in željam, hkrati pa se boste naučili ogromno stvari, med drugim kako spakirati turno smučarski nahrbtnik, kakšno opremo vzeti, vse o plazovni varnosti ter tehnike vzpona in smučanja. Če ne boste imeli vse potrebne opreme, vam bo gorski vodnik priskrbel tudi to. Vsekakor odlična naložba v vaše turnosmučarsko znanje, ki se vam bo obrestovala v prihodnjem samostojnem raziskovanju snežnih strmin.
*Ocene težavnosti turnih smukov so povzete po Velikem turnosmučarskem vodniku avtorja Igorja Jenčiča.
***
Peter Jeromel
Gorski vodnik z IFMGA licenco
