Kolesarski krog po Spodnji Savinjski dolini
Reka Savinja reže zgornjo in spodnjo dolino. V spodnji je hmelj glavna atrakcija, v zgornji pa Logarska dolina.
Spodnja Savinjska dolina je kolesarjem veliko prijaznejša. Več je cest, več je zelo zanimivih cest, tudi klancev je več, in če ste ljubitelj piva, potem je to pravi kolesarski raj, kot kolesarji rečemo vsakemu kraju po katerem z navdušenjem kolesarimo.
Nazadnje sem v Žalcu in okolici kolesaril, ko je bila Slovenija ena izmed šestih republik bivše države Jugoslavije. Bil sem drugi na kriteriju v Žalcu in namesto klasičnega pokala prejel lepo poslikano keramično posodo s pokrovom. Neke domače, avtohtone risbe so bile na njem. Ves vesel sem jo prinesel domov, ko je bila babica od tam spodaj, ravno na obisku.
Babica z juga je bila ravno takrat pri nas na obisku, in ko me je zagledala s čudnim keramičnim pokalom v roki in s širokim nasmehom, je pokal zamenjala z žaro. Razložil sem ji, da je to pokal in da sem bil drugi in to za las. Oddahnila si je vidno, še naprej je imela vnuka za krasnega. Potem pa je prišla na idejo, da bi ta žara lahko bila namesto pokala in to za shranjevanje njene moke. Žalostno sem jo moral opomniti, da sem se za ta pokal resno trudil na vse pretege. Ni pomagalo, žara oziroma pokal je na jugu naše bivše skupne države služil kot posoda za moko.
V njej je bila moka, vse dokler ni granata zrušila babičino hišo s kuhinjo vred. Ko smo dolgo po vojni pospravljali ruševine, že zaraščene z visoko travo, sem v babičinem suhem vodnjaku opazil črepinje moje žare iz Žalca … Niti babice ni več, niti pokala, Žalec pa je danes zelo čisto mesto, ki ima pivsko fontano.
Kupiš vrček in si tankaš piva po mili volji. No, neke omejitve so, ampak, če si se namenil napiti se lahko fejst. Savinjčani niso Štajerci, ali pač so, nisem si upal vprašati. Jeza iz mene priča, kako so se mogli Savinjčani, kaj tako genialnega spomniti in ne mi Gorenjci? Si predstavljate; sredi mesta imajo fontano iz katere teče pivo. Več vrst piva. Če to ni genialno.
Zato je bilo treba nujno narediti kolesarski krog okoli Fontane piv Zeleno zlato
Krog je dolg 60 kilometrov. Štart in cilj pa je naPolzeli in ne v Žalcu. Zakaj? Spet pametno. Zato, da se ga ne naklestiš v Žalcu do te mere, da ne moreš več na kolo. Najprej varnost in potem pamet in potem šele zabava in uživanje na kolesu, kajne? Če pa si imun na opozorila in pivo piješ zato, da se ga do fundamenta, potem moraš vzeti vikend paket aranžma Savinjske doline in par noči prespati med kolesarjenjem. To je tudi genialni nasvet.
Krog, torej ni namenjen samo pivopivcem, ampak zahtevnejšim kolesarjem iz krajev, ki ne sodijo v Savinjsko dolino. Jaz sem že med njimi. Najmanj kilometrov sem prekolesaril ravno po tej dolini. Pa tak ljubitelj piva sem. To prijatelji vedo, zato so organizirali kolesarski krog.
Podučili so me, da je po Savinjski dolini, spodnji, seveda, obstaja tudi zgornja, ampak o njej drugič, najlepše kolesariti pred trgatvijo hmelja. Zakaj? Zato, ker kolesariti in občudovati hmeljeve nasade je zelo lepo doživetje. Torej v avgustu je treba v to dolino, a mi vsi smo bili poleti zelo zasedeni in smo upoštevali drugi nasvet; če po Savinjski dolini ne moreš kolesariti pred trgatvijo hmelja, potem nikar ne kolesari med, ampak po trgatvi hmelja. Zakaj ne med? Ker ljudje delajo, traktorji in prikolice so povsod, ti jih pa motiš, ko uživaš na kolesu in firbčno opazuješ pridelek. Zato smo šli na kolesarski krog po Savinjski dolini po trgatvi in po tem, koso oprali ali vsaj pometli asfaltne ceste med hmeljevimi nasadi.
Zelo zanimiv kolesarski krog po Savinjski dolini
Štartali smo v Polzeli, ki jo poznam po ženskih žabah in nič kaj več. In po Neži Maurer, seveda, in njeni knjigi poezij U službi života, v srbščini … Iz Polzele gre trasa čez Podvin pri Polzeli vseskozi ob železnici in reki Savinji. Podvin pri Polzeli je rojstni kraj Neže Maurer. Ta meni ljuba pesnica je še danes živa in prebiva v domu upokojencev v Preddvoru. Preddvor pa je le šest kilometrov od mojega dvorišča. Neko jesen sem kolesaril tam okoli in
Naslednji kraj je Rečica ob Paki, v Letušu prvič prečkamo Savinjo. Čez Preserje pridemo v Obramlje, in nato v Zgornje Gorče in še naprej v Male Braslovče. V Spodnjih Gorčah zavijemo proti gradu Žovnek. Kolesarimo mimo Žovneškega jezera in tu je prvi postanek za fotkanje. Grad Žovnek je zagotovo eden najstarejših gradov na Slovenskem. Kdo so bili graditelji prvotnega gradu ni znano. Prvi znan lastnik, ki ga literatura omenja v 12. stoletju, je bila družina Savinjski. Ta se je okoli leta 1150 preimenovala v Žovneške. Seveda, nikoli prej nisem kolesaril po teh cestah ...
Ozka gozdna cesta se vzpenja vse do avtoceste. Nikoli še nisem bil s kolesom tako blizu ex cestninske postaje Vransko. Pod avtocesto gre lepa cesta naprej do Prekopa in naprej čez Čeplje spet čez Savinjo in potem skupaj z njo na levi strani balance vse do Tabora in Miklavža pri Taboru, kjer je tudi najvišja točka tega kroga, v Grajsko vas. Klanci niso hudi, so kratki in ne prestrmi. Potem se gre še enkrat čez Savinjo v Kapljo vas. Naslednja vas je Dolenja vas, potem Sveti Lovrenc, Šešče pri Preboldu, mimo Griž, še enkrat čez Savinjo naravnost v Žalec pred pivsko fontano. Ne, tu ni cilj, samo okrepna postaja.
Fontana piv Zeleno zlato je poklon hmeljarski dediščini Spodnje Savinjske doline in Žalca, ki je središče hmeljarstva v naši državi. Slovenija je tudi peta največja proizvajalka hmelja na svetu, hmelj pa je tista »začimba«, ki daje pivu okus in prepoznavno noto. V Žalcu so želeli obstoječo zgodovino povezati s sedanjostjo in postaviti temelje zanimive turistične zgodbe za prihodnost. Rezultat vseh teh dejavnikov je Fontana piv Zeleno zlato. Tako so zapisali na začetku kataloga, ki sem ga dobil, ko sem si kupil vrček, vrčke piva.
Iz Žalca se gre čez Gotovlje, Podlog, Spodnje Grušovlje, spet čez avtocesto A1, v Zgornje Grušovlje v Polzelo.
Cilj
Čudovit krog, dolg 57 kilometrov s 440-višinci. Krog za turiste, je lahko tudi krog za odličen specialkarski trening. Da, bolj priporočljivo ga je začeti in končati v Žalcu. Vemo zakaj, kajne?
