Maranoja - paranoja pred maratonom

Je to pokašljevanje prva stopnja pljučnice?

Je to rahlo neubogljivo koleno posledica počene tetive, ki mi bo preprečila nedeljsko dirko?

Sliši se kot napad akutne maranoje! Vsakdo, ki se odpravi na maraton, ne glede na to ali na 21 ali 42 kilometrov, se v zadnjem tednu, še bolj pa večer pred nastopom, sprašuje, če ni zbolel…

Niso prijetni občutki, vendar pa Rachael Woolston, ki piše za kultno tekaško revijo Runners Wold (Svet teka) ponuja recepte, da se boste na dirkaški dan počutili pozitivno, pripravljeni na štart in bili »divji  teku.«.
 
 

Maranoja 1: »Načet sem!«

Povprečni   tekač v času maratonskega treninga pred nastopom preteče  zelo veliko  kilometrov. To pomeni  za telo ogromno tresljajev in udarcev in posledično veliko možnosti za poškodbe. To veste. In zato vas skrbi. A v resnici je zelo odgnati črnoglede misli ali celo izkusiti fantomske bolečine, ki vas skušajo prepričati, , da je vaša dirka končana še preden se je začela.
Kako storiti?: načrt A je, da ne storite ničesar.

Počakajte 48 ur, da vidite, kako se bolečina razvija. Fantomske poškodbe se bodo hitro umirile, če pa se po dveh dneh še vedno srečujete s podobno stopnjo bolečine, se pomaknite na načrt B - poškodovano si bo ogledal strokovnjak. »V zadnjih dveh tednih pred maratonom je naša naloga  pomiriti tekača in je to  glavna športna terapija, saj opažamo povečanje števila ljudi, ki so prepričani, da so poškodovani," pravi Dawn Buoy iz Body Rehab Studios, ki je zdravniški partner Brightonovega maratona.

»Konec koncev to po vsem obsežnem treningu ni presenetljivo, toda ko analiziramo simptome največkrat ugotovimo, da najpogosteje ni nič narobe, in stranka odide brez  zdravljenja in predvsem srečna in razbremenjena skrbi."
Da bi se izognili izletu k fizioterapevtu Buoy predlaga, da bi vodili  nekakšen »dnevnik telesne karte«. To je dnevnik, ki beleži, kako se počutite fizično pred, med in po treningu. Pomaga nam pridobiti znanje o tem, kako se naše telo odziva na tek in to nam bo pomagalo razlikovati med fantomskimi bolečinami  in poškodbami, na katere je potrebno biti pozoren.

 

Maranoja 2: "Okužil se bom!"

Med sezono maratonov lahko opazimo pri tekačih uporabo razkužilnih  gelov za roke in antibakterijskih robčkov. Takšna maranoja lahko celo povzroči, da nekateri tekači  pred tekmo  nočejo poljubiti svojih otrok ali partnerja. To je čudno, vendar ni povsem neumestno  razmišljanje.   



»Tekači imajo lahko večje tveganje za bolezni dihal,«  pravi profesor Michael Gleeson, višji predavatelj vadbene biokemije na univerzi Loughborough. »Dolgotrajne vaje, ki trajajo 90 minut ali več, povzročajo znižanje ravni krvnega sladkorja in povečanje stresnih hormonov, ki zavirajo imunski sistem. Najbolj ste dovzetni za okužbo do tri ure po teku.«

Kaj storiti: Gleeson priporoča, da dve do tri ure pred svojimi dolgimi teki pojeste obrok z ogljikovimi hidrati. »Cilj naj bo pet do osem gramov ogljikovih hidratov na kilogram telesne teže,« pravi. »To bo povečalo vaše zaloge glikogena in tako boste preprečili padec sladkorja v krvi, kar bo posledično okrepilo imunski sistem.

 »Tudi probiotik, kozarec mleka ali jogurta vam bodo pomagali. Beljakovine bodo pomagale pri obnavljanju mišic, dobre bakterije pa bodo omejile čas, ko ste dovzetni za okužbo. In: končno spijte pivo. Študija tekačev, ki jo je opravila Tehniška univerza v Münchnu, je pokazala, da so tisti, ki so spili do 1,5 litra brezalkoholnega pšeničnega piva na dan, trikrat manj dovzetni za okužbe po maratonu kot skupina, ki je pila tekočino, ki ni vsebovala nič, placebo.  

»Brezalkoholno pivo je bogato s polifenoli,« pravi Gleeson. »Ti znižajo raven povzročiteljev vnetja, ki jih najdemo v krvi po dolgem teku.«

In če razmišljate o karanteni in se ne boste poljubili s partnerjem, ne pozabite, da virus prehlada redko vstopi v telo skozi usta; tako  kažejo raziskave na univerzi Wisconsin v ZDA. V 16 preskušanjih, ko so okuženi prostovoljci polno minuto in pol poljubljali prostovoljce, ki niso bili bolni, se je zgodil le en primer navzkrižne okužbe.


 

Maranoja 3: »Nekaj slabega se mi bo zgodilo!«

Veste sicer, da možnosti, da bi na vas treščilo padajoče drevo ali da bi vas zadel asteroid niso ravno verjetne, in da takšen iracionalni strah nima prave podlage. Da omenjeno ne predstavlja nevarnosti. Vas pa vseeno skrbi…  Še enkrat, vse je povezano s časom, ki ste ga doslej vložili v vašo vadbo, pravi Gareth Nicholls, Therapy Lounge. »Temu pravim vaš "opičji um ", s katerim se spopadate,. Možgane ste prepustili samim sebi, spustili ste jih z vajeti  in zato ni čudno, da so se začeli ukvarjati s scenariji "Kaj če? ".«
 
Kaj storiti: »Takoj, ko se vam v misli začnejo naseljevati  skrbi, vizualizirajte znak za zaustavitev, da prekinete tak tok  misli,« pravi Nicholls.
»Poskusite s preprosto dihalno vajo: vdihnite med štetjem do sedem in  izdihnite ko preštejete do 11, vsakič pa se osredotočite na to, kar želite, da se zgodi, namesto da mislite na stvari, ki jih želite preprečiti.«

Nicholls tudi poudarja, da je tek običajno velika razbremenitev stresa,  maratonski trening pa  ima lahko pogosto obratni učinek, saj je vse, kar počnete, da tečete, jeste, spite in razmišljate o teku.

»To lahko postane navada, in tako  izgubite svojo perspektivo in sposobnost, da se pogovarjate še o čem drugem,« pravi. »Ključnega pomena je, da ohranite tudi življenje zunaj treninga in vsaj enkrat na teden počnete nekaj, kar ni popolnoma povezano s tekom.«
Dragi rekreativni tekači, tole zveni pa zelo podobno tistemu, kar se dogaja tudi nam, ni res?


 

Maranoja 3: »Ne bom dosegel zadanega cilja!«

Določitev časovnega cilja za dirko je lahko fantastičen motivator, vendar tudi dodaja pritisk, saj imate zdaj namesto enega dva cilja, pravi Yehuda Shinar, motivacijski trener in avtor knjige Think Like a Winner (Razmišljaj kot zmagovalec). »Prvič: najprej moraš premagati progo,« pravi. »In drugič, to moraš opraviti  v določenem času. Za oboje ste porabili tako dolgo, da sta oba cilja  neločljivo povezana. Če to še združite to s pritiskom pričakovanj, ki ste ga morda izoblikovali s prijatelji, družino ali če boste tekli v prid dobrodelne organizacije, potem ne preseneča, da je za nekatere tekače to preveliko breme,« pravi Shinar.

Kaj storiti: Shinar, ki je v strokovnem štabu  angleški ragbi reprezentanci pomagal do zmage v svetovnem pokalu leta 2003 pravi, da pesimističen odnos do velikega dne izhaja iz nezadostne analize treninga, ki ste ga opravili, in zaradi strahu pred neznanim. »Negativno razmišljanje je naravno,« pravi. »Kot bi udaril v zid v maratonu. Vsakdo ima nekaj takih simptomov, vendar je pomembno, toda kako se lotevate misli, ki so pomembne. Tako je tudi z negativnim razmišljanjem. Edina razlika med vami kot povprečnim tekačem in vami kot tistim z zmagovalnim vedenjem je kako izničiti strah, da vas ne prevzame.«

Kako torej razmišljati kot  zmagovalec? S sprejetjem Shinarjeve T-CUP metodologije. To pomeni, da razmišljate pod pritiskom  pravilno in pomeni pravilno analizo opravljenega treninga, in da imate načrt za vsako nepredvidljivo situacijo.
»To vam omogoča, da se osredotočite na logiko kje ste, namesto da bi se sprožili na čustva,« pravi. »Ni dovolj, da sledite načrtu u in upate na najboljše. Bolj ko boste vse razmislili vnaprej, bolj boste lahko pluli skozi vse, kar se zgodi.«
Shinar predlaga razdelitev vaše analize na tri dele:



● Najprej, da vodite dnevnik vsega, kar se vam pri treningu dogaja: kako ste se med  vsakim  tekom počutili, kaj je bilo težko, kaj enostavno, kako je vaše razpoloženje vplivalo na vašo vadbo, kako ste reagirali, ko se je zgodilo kaj slabega, kaj bi naredili drugače …
● Drugič, napišite ciljni načrt za dan dirke, ki temelji na vaši zamišljeni popolni dirki. Razdelite jo na odseke in opišite, kako se želite vsakega izmed njih  lotiti . Odgovorite si na  vprašanja kaj boste jedli, kako se želite počutiti, kdaj boste zaužili tekočino, kaj boste počeli, če pride do neuspešnega poteka dirke in kako bi se radi najboljše odzvali na vsako izmed težav.
● Končno, določite tri časovne cilje, s katerimi boste sami odpravili pritisk: čas, ki bi ga morali doseči, čas, ki bi ga lahko dosegli (na primer nekdanji osebni rekord), in slednjič, vaš sanjski cilj.



Zdi se, da so nasveti Rachael Woolston in tekaške revijo Runners Wold (Svet teka) nadvse primerni za veliki dan, ki vas čaka za konec tedna.

Vse, kar vas zanima o maratonu in teku
 
 
Pripravil Primož Kališnik