Trajnostni vidik turnega smučanja
Turna smuka, kot žlahtna sinergija ljubezni do smučanja in do gora, je ena privlačnejših in bolj izpolnjujočih zimskih gorniških aktivnosti.
Odpri galerijo
Ni lepšega za turnega smučarja, če se vrne domov po dobri turi v sončnem vremenu in idealnem snegu. FOTO: Arhiv/Miha Habjan
Če lahko turno smučanje pomeni za posameznika izziv, avanturo, užitek, sprostitev itn, ne smemo zanemariti tudi vpliva te dejavnosti na širše okolje, tako z družbenega kot z naravovarstvenega vidika. Le odgovoren in celosten pristop k dejavnosti nam skupnosti turnih smučarjev omogoča dovolj varno, trajnostno ter hkrati naravi prijazno izvajanje zelo priljubljene gorniške aktivnosti.
Ni lepšega za turnega smučarja, če se vrne domov po dobri turi v sončnem vremenu in idealnem snegu. Občutki so lahko še intenzivnejši, če je bila tura večdnevna, po možnosti nekje v Alpah ali v drugih gorstvih, kjer posameznik hkrati tudi odkriva in doživlja nova gorska področja, nove dežele ter vse ostalo, kar ponujajo aktivna popotovanja. A kot vsaka antropogena aktivnost ima tudi turno smučanje več plati, za katere je prav, da se jih turni smučarji zavedamo.
Da je telesna aktivnost s številnimi možnostmi rekreacije za zdravje posameznika izjemno pomembna, danes ni več novica ali trend, ampak je znanstveno dejstvo, ki se je že dodobra zakoreninilo v zavest posameznikov in celotne družbe. Turno smučanje, ki je v zadnjih letih v porastu, postaja ena izmed pomembnejših zimskih oblik rekreacije. Vsaj v Sloveniji je tako, ker nam razgiban relief dežele in podnebni pogoji to omogočajo. Turna smuka je dokaj intenzivna aerobna aktivnost, navadno večurna ali celodnevna, dogaja se zunaj, v naravnem okolju in od posameznika zahteva dobro psihofizično pripravljenost. Poleg zimskega pohodništva je ena glavnih zimskih »outdoor« aktivnosti.
Za varno izvajanje dejavnosti je za posameznika izjemno pomembno, da osnovne veščine turnega smučanja in zadostno začetno kilometrino pridobi pod vodstvom ustreznega strokovnjaka. Ne smemo pozabiti, da se aktivnost odvija v gorskem okolju, ki že po definiciji lahko velja za nevarno. Lahkomiselnost, precenjevanje svojih sposobnosti ali celo ignoranca lahko posameznika ali skupino privedejo v zelo nevarno ali celo življenju ogrožajočo situacijo. Samo zrel in odgovoren pristop lahko posamezniku omogoča relativno varno in dolgotrajno izvajanje dejavnosti.
Če na človeka gledamo kot na psihofizično celoto in se strinjamo, da ima turno smučanje lahko zelo pozitivne vplive na fizično zdravje posameznika, hkrati ne smemo zanemariti vpliva aktivnosti na psihični in čustveni, morda celo na duhovni aspekt človeka. Gorsko okolje je v našem evropskem prostoru poleg globin morja, širnih gozdov ter atmosferskih prostranstev še eno redkih obsežnejših nedotaknjenih področij naravnega okolja, kjer človek lahko najde pristni način doživljanja in dojemanja neokrnjene narava.
Slednje je za človeka zelo pomembno, morda celo bolj, kot si danes v tehnološki družbi 21. stoletja lahko priznamo. Nenazadnje pa je gorsko okolje in z njim turno smučarska aktivnost lahko tudi prostor, kjer posameznik išče stik s samim seboj. Mesto oddiha, sprostitve, užitka, učenja, premagovanja izzivov in ovir, reševanja problemov, izpolnitve, zabave, avanture itn. To so lahko nesnovni pozitivni aspekti, ki jih posamezen turni smučar lahko doživlja.
Notranji občutek zadovoljstva in izpolnitve, ki ga občutimo po dobri turi krepi pozitivni energetski potencial posameznika, ki ga pri tovrstni aktivnosti ne smemo zanemariti. Kljub fizičnemu stresu pri izvajanju aktivnosti, je turno smučanje lahko velik antistresor in to je lahko zelo pomembna protiutež včasih prehitremu ter napornemu ritmu posameznika v »dolinskem življenju«. Ne smemo tudi pozabiti, da se turna smuka praviloma izvaja že zaradi varnostnih razlogov najmanj v dvoje ali v večji skupini, kar pa nas lahko utrjuje v medsebojnih odnosih, krepi socialne komponente in širi družabne vezi posameznika.
Turno smučanje, kot relativno množično zimsko gorniško aktivnost, pa moramo obravnavati tudi v širšem družbenem kontekstu. Poleg osebnih vzgibov posameznega turnega smučanja ne smemo pozabiti vpliva dejavnosti tudi na gospodarski vpliv, zlasti v storitvenem segmentu turizma. Prevozi, nastanitve, gorsko vodništvo, gostinske in trgovske storitve, tudi uporaba žičničnih naprav ter vse ostale neposredne in posredne gospodarske dejavnosti so del organizacije turno smučarskih (zlasti večdnevnih) izletov. Ponekod imajo določeni kraji ali cela področja v zimsko pomladanskem obdobju znatne ekonomske koristi od ponujanja storitev tudi turnim smučanjem. Alpski kraji z okolico, kot so Chamonix, Cortina D'Ampezzo, Zermatt, Innsbruck, Ischgl ter drugi manjši kraji so v glavni turno smučarski sezoni polni tudi turih smučarjev, ki pomembno vplivajo na gospodarsko dobrobit lokalnega prebivalstva.
Po drugi strani pa ne smemo zanemariti vplivov turne smuke na včasih krhko in ranljivo gorsko okolje. Množičnost ima svoje slabe strani in te se lahko mnogokrat pokažejo ravno pri negativnih vplivih na naravno okolje. Ker se turna smuka izvaja v goratem območju, ki je naravni prostor številnim različnim rastlinskim in živalskim habitatom, se turni smučarji moramo zavedeti, da z našo prisotnostjo in aktivnostjo lahko različno intenzivno vplivamo na te. Včasih lahko s številčnostjo ali neprimernem vedenjem tem celo škodujemo.
Z različno tako imenovano zeleno in protekcionistično politiko so številne dežele v preteklosti uspele mnoge predele gorate pokrajine zavarovati z zakonodajo na državni ravni. Številna regionalna gorata področja, zlasti po Alpah, pa tudi drugod, so tako zavarovana v sistemih kot so narodni in naravni parki ter druge oblike zavarovanih naravnih okolij. Na nas turnih smučarjih je, da se pravil in naravovarstvenih zakonov v zavarovanih območjih držimo. Ta nam določajo pravila gibanja na omenjenih območij. Ne zgolj glede varovanja okolja, temveč tudi glede prometnega režima, odnosa do lokalnega prebivalstva ter vsega ostalega.
Pravil in določil, ki jih mnogokrat dojemamo kot omejitve, ne smemo primarno jemati zgolj kot take, temveč poskusimo razumeti, da se z njimi varuje okolje, predvsem krhke naravne ekosisteme in habitate. Na primer, v Triglavskem narodnem parku, tako imenovane mirne cone, kjer je gibanje človeka omejeno, niso vpeljane kar tako, ampak s konkretnim namenom varovanja določenih živalskih vrst.
Lokalno se ljudje različno lotevajo turizma in varovanja okolja. »Zelena« zavest, ozaveščenost in načelo trajnostnega razvoja je vse pristnejše tako pri lokalnem prebivalstvu goratih predelov kot pri turistih, ki prihajajo tja na oddih in izvajanje prostočasnih aktivnosti. Mnoge alpske doline se tako zapirajo za promet, organizirajo se skupinski prevozi, vpeljuje se električna mobilnost, v gorskih kočah se vpeljujejo visoki ekološki standardi, v dolinska turistična okolja se integrirajo okolju prijazne tehnologije, vse bolj se uporabljajo obnovljivi viri pridobivanja energije itn. Sobivanje lokalnega prebivalstva in obiskovalcev (turistov), izvajanje gospodarskih panog ter varovanje okolja mora sobivati v razumnem ravnovesju. Le tako bo ohranjeno ravnovesje med ljudmi in naravo, med biotsko pestrostjo, gospodarstvom in trajnostnim razvojem z ohranjanjem kulturne dediščine.
Moramo pa se zavedati, da so (v evropskem prostoru) v goratih pokrajinah predvsem zmernih nadmorskih višin zime vse bolj mile. To lahko predvsem na dolgi rok dodobra zaznamuje tudi turno smučanje. Procesi in posledice globalnega segrevanja so v občutljivih gorskih ekosistemih še kako vidni; intenzivnejše vremenske ujme, taljenje permafrosta, taljenje ledenikov, dvig povprečne temperature, več dni z visokimi temperaturami, »zelene« zime, spreminjanje vegetacije itn. Resničnost, ki je že tu in bo kmalu eden največjih izzivov današnjega časa.
Turna smuka, kot žlahtna sinergija ljubezni do smučanja in do gora, je ena privlačnejših in bolj izpolnjujočih zimskih gorniških aktivnosti. Če želimo, da bo dostopna vsem zainteresiranim in da bo hkrati v sožitju z lokalnim prebivalstvom, gospodarskimi interesi ter v skladu smernic ustreznega varovanja okolja, nam drugega pravzaprav ne preostane, da se vsi vpleteni zelo interdisciplinarno in z veliko mero zdravega sodelovanja lotevamo celotne aktivnosti in pripadajoče problematike skupaj.
Pa srečno v gorah, izkoristite letošnjo radodarno zimo in še na mnoge dobre zavoje.
***
Miha Habjan, gorski vodnik z IFMGA licenco
Ni lepšega za turnega smučarja, če se vrne domov po dobri turi v sončnem vremenu in idealnem snegu. Občutki so lahko še intenzivnejši, če je bila tura večdnevna, po možnosti nekje v Alpah ali v drugih gorstvih, kjer posameznik hkrati tudi odkriva in doživlja nova gorska področja, nove dežele ter vse ostalo, kar ponujajo aktivna popotovanja. A kot vsaka antropogena aktivnost ima tudi turno smučanje več plati, za katere je prav, da se jih turni smučarji zavedamo.
Turna smuka je intenzivna aerobna aktivnost
Da je telesna aktivnost s številnimi možnostmi rekreacije za zdravje posameznika izjemno pomembna, danes ni več novica ali trend, ampak je znanstveno dejstvo, ki se je že dodobra zakoreninilo v zavest posameznikov in celotne družbe. Turno smučanje, ki je v zadnjih letih v porastu, postaja ena izmed pomembnejših zimskih oblik rekreacije. Vsaj v Sloveniji je tako, ker nam razgiban relief dežele in podnebni pogoji to omogočajo. Turna smuka je dokaj intenzivna aerobna aktivnost, navadno večurna ali celodnevna, dogaja se zunaj, v naravnem okolju in od posameznika zahteva dobro psihofizično pripravljenost. Poleg zimskega pohodništva je ena glavnih zimskih »outdoor« aktivnosti.
Za varno izvajanje dejavnosti je za posameznika izjemno pomembno, da osnovne veščine turnega smučanja in zadostno začetno kilometrino pridobi pod vodstvom ustreznega strokovnjaka. Ne smemo pozabiti, da se aktivnost odvija v gorskem okolju, ki že po definiciji lahko velja za nevarno. Lahkomiselnost, precenjevanje svojih sposobnosti ali celo ignoranca lahko posameznika ali skupino privedejo v zelo nevarno ali celo življenju ogrožajočo situacijo. Samo zrel in odgovoren pristop lahko posamezniku omogoča relativno varno in dolgotrajno izvajanje dejavnosti.
Turno smučanje vpliva tudi na duhovni aspekt
Če na človeka gledamo kot na psihofizično celoto in se strinjamo, da ima turno smučanje lahko zelo pozitivne vplive na fizično zdravje posameznika, hkrati ne smemo zanemariti vpliva aktivnosti na psihični in čustveni, morda celo na duhovni aspekt človeka. Gorsko okolje je v našem evropskem prostoru poleg globin morja, širnih gozdov ter atmosferskih prostranstev še eno redkih obsežnejših nedotaknjenih področij naravnega okolja, kjer človek lahko najde pristni način doživljanja in dojemanja neokrnjene narava.
Slednje je za človeka zelo pomembno, morda celo bolj, kot si danes v tehnološki družbi 21. stoletja lahko priznamo. Nenazadnje pa je gorsko okolje in z njim turno smučarska aktivnost lahko tudi prostor, kjer posameznik išče stik s samim seboj. Mesto oddiha, sprostitve, užitka, učenja, premagovanja izzivov in ovir, reševanja problemov, izpolnitve, zabave, avanture itn. To so lahko nesnovni pozitivni aspekti, ki jih posamezen turni smučar lahko doživlja.
Lokalno se ljudje različno lotevajo turizma in varovanja okolja. FOTO: Arhiv/Miha Habjan
Notranji občutek zadovoljstva in izpolnitve, ki ga občutimo po dobri turi krepi pozitivni energetski potencial posameznika, ki ga pri tovrstni aktivnosti ne smemo zanemariti. Kljub fizičnemu stresu pri izvajanju aktivnosti, je turno smučanje lahko velik antistresor in to je lahko zelo pomembna protiutež včasih prehitremu ter napornemu ritmu posameznika v »dolinskem življenju«. Ne smemo tudi pozabiti, da se turna smuka praviloma izvaja že zaradi varnostnih razlogov najmanj v dvoje ali v večji skupini, kar pa nas lahko utrjuje v medsebojnih odnosih, krepi socialne komponente in širi družabne vezi posameznika.
Turno smučanje in turizem
Turno smučanje, kot relativno množično zimsko gorniško aktivnost, pa moramo obravnavati tudi v širšem družbenem kontekstu. Poleg osebnih vzgibov posameznega turnega smučanja ne smemo pozabiti vpliva dejavnosti tudi na gospodarski vpliv, zlasti v storitvenem segmentu turizma. Prevozi, nastanitve, gorsko vodništvo, gostinske in trgovske storitve, tudi uporaba žičničnih naprav ter vse ostale neposredne in posredne gospodarske dejavnosti so del organizacije turno smučarskih (zlasti večdnevnih) izletov. Ponekod imajo določeni kraji ali cela področja v zimsko pomladanskem obdobju znatne ekonomske koristi od ponujanja storitev tudi turnim smučanjem. Alpski kraji z okolico, kot so Chamonix, Cortina D'Ampezzo, Zermatt, Innsbruck, Ischgl ter drugi manjši kraji so v glavni turno smučarski sezoni polni tudi turih smučarjev, ki pomembno vplivajo na gospodarsko dobrobit lokalnega prebivalstva.
Po drugi strani pa ne smemo zanemariti vplivov turne smuke na včasih krhko in ranljivo gorsko okolje. Množičnost ima svoje slabe strani in te se lahko mnogokrat pokažejo ravno pri negativnih vplivih na naravno okolje. Ker se turna smuka izvaja v goratem območju, ki je naravni prostor številnim različnim rastlinskim in živalskim habitatom, se turni smučarji moramo zavedeti, da z našo prisotnostjo in aktivnostjo lahko različno intenzivno vplivamo na te. Včasih lahko s številčnostjo ali neprimernem vedenjem tem celo škodujemo.
Z različno tako imenovano zeleno in protekcionistično politiko so številne dežele v preteklosti uspele mnoge predele gorate pokrajine zavarovati z zakonodajo na državni ravni. Številna regionalna gorata področja, zlasti po Alpah, pa tudi drugod, so tako zavarovana v sistemih kot so narodni in naravni parki ter druge oblike zavarovanih naravnih okolij. Na nas turnih smučarjih je, da se pravil in naravovarstvenih zakonov v zavarovanih območjih držimo. Ta nam določajo pravila gibanja na omenjenih območij. Ne zgolj glede varovanja okolja, temveč tudi glede prometnega režima, odnosa do lokalnega prebivalstva ter vsega ostalega.
Pravil in določil, ki jih mnogokrat dojemamo kot omejitve, ne smemo primarno jemati zgolj kot take, temveč poskusimo razumeti, da se z njimi varuje okolje, predvsem krhke naravne ekosisteme in habitate. Na primer, v Triglavskem narodnem parku, tako imenovane mirne cone, kjer je gibanje človeka omejeno, niso vpeljane kar tako, ampak s konkretnim namenom varovanja določenih živalskih vrst.
Za varno izvajanje dejavnosti je za posameznika izjemno pomembno, da osnovne veščine turnega smučanja in zadostno začetno kilometrino pridobi pod vodstvom ustreznega strokovnjaka. FOTO: Arhiv/Miha Habjan
Lokalno sožitje s turnim smučanjem
Za varno izvajanje dejavnosti je za posameznika izjemno pomembno, da osnovne veščine turnega smučanja in zadostno začetno kilometrino pridobi pod vodstvom ustreznega strokovnjaka. FOTO: Arhiv/Miha Habjan
Lokalno se ljudje različno lotevajo turizma in varovanja okolja. »Zelena« zavest, ozaveščenost in načelo trajnostnega razvoja je vse pristnejše tako pri lokalnem prebivalstvu goratih predelov kot pri turistih, ki prihajajo tja na oddih in izvajanje prostočasnih aktivnosti. Mnoge alpske doline se tako zapirajo za promet, organizirajo se skupinski prevozi, vpeljuje se električna mobilnost, v gorskih kočah se vpeljujejo visoki ekološki standardi, v dolinska turistična okolja se integrirajo okolju prijazne tehnologije, vse bolj se uporabljajo obnovljivi viri pridobivanja energije itn. Sobivanje lokalnega prebivalstva in obiskovalcev (turistov), izvajanje gospodarskih panog ter varovanje okolja mora sobivati v razumnem ravnovesju. Le tako bo ohranjeno ravnovesje med ljudmi in naravo, med biotsko pestrostjo, gospodarstvom in trajnostnim razvojem z ohranjanjem kulturne dediščine.
Moramo pa se zavedati, da so (v evropskem prostoru) v goratih pokrajinah predvsem zmernih nadmorskih višin zime vse bolj mile. To lahko predvsem na dolgi rok dodobra zaznamuje tudi turno smučanje. Procesi in posledice globalnega segrevanja so v občutljivih gorskih ekosistemih še kako vidni; intenzivnejše vremenske ujme, taljenje permafrosta, taljenje ledenikov, dvig povprečne temperature, več dni z visokimi temperaturami, »zelene« zime, spreminjanje vegetacije itn. Resničnost, ki je že tu in bo kmalu eden največjih izzivov današnjega časa.
Z različno tako imenovano zeleno in protekcionistično politiko so številne dežele v preteklosti uspele mnoge predele gorate pokrajine zavarovati z zakonodajo na državni ravni. FOTO: Arhiv/Miha Habjan
Turna smuka, kot žlahtna sinergija ljubezni do smučanja in do gora, je ena privlačnejših in bolj izpolnjujočih zimskih gorniških aktivnosti. Če želimo, da bo dostopna vsem zainteresiranim in da bo hkrati v sožitju z lokalnim prebivalstvom, gospodarskimi interesi ter v skladu smernic ustreznega varovanja okolja, nam drugega pravzaprav ne preostane, da se vsi vpleteni zelo interdisciplinarno in z veliko mero zdravega sodelovanja lotevamo celotne aktivnosti in pripadajoče problematike skupaj.
Pa srečno v gorah, izkoristite letošnjo radodarno zimo in še na mnoge dobre zavoje.
***
Miha Habjan, gorski vodnik z IFMGA licenco
