Zasadili so Maratonski gozdiček
Gre za poklon izjemni tradiciji Maratona treh src ter obenem nadgradnja srčne zaveze Radenske, da poskrbi za bolj zeleno prihodnost. »Maratonski gozdiček« s 600 mladimi drevesi, ki so jih s svojo udeležbo na preteklem virtualnem maratonu prispevali tekači, je tudi prvi zeleni oziroma naravni spomenik, ki je pri nas postavljen tekaški prireditvi.
V naselju Šratovci, ob progi Maratona treh src, so za lopate složno poprijeli predstavniki Radenske, organizacijskega odbora Maratona treh src ter občine Radenci. Hladno decembrsko vreme je bilo kot nalašč za zasaditev Maratonskega gozdička – novega doma 600 hrastovih mladik, ki bodo spomladi v nebo že pognale zelene krošnje. Pri delu so jim pomagali strokovnjaki Zavoda za gozdove Slovenije, ki so že drugo leto sopotniki uspešne akcije Bolj zelena Slovenija .
»Veseli me, da smo lani pričeli s z akcijami pogozdovanja. A tako kot drevesa in vse, kar je živo, rastejo tudi naši zeleni cilji. Današnja drevesa bodo lepa družba 40.000 drevesom, ki smo jih v zadnjih dveh letih pomagali zasaditi v Sloveniji in na Hrvaškem,« je povedal Marián Šefčovič, direktor Radenske Adriatic. »Še bolj pa me veseli, da drevesa sadimo skupaj – zaposleni, sokrajani in ljudje, ki nam je mar za prihodnost našega okolja in družbe,« je še dodal Šefčović.
Slovenski gozdovi po letih naravnih ujm, intenzivne sanacije ter obnove poškodovanih gozdov prehajajo v novo obdobje, ki ga bodo zaznamovale predvsem podnebne spremembe. »V slovenskih gozdovih obnova večinoma poteka po naravni poti, kjer pa so gozdovi močneje poškodovani, jih obnavljamo s sajenjem sadik domačih gozdnih drevesnih vrst. Sodelovanje pri obnovi slovenskih gozdov z Radensko je primer dobre prakse in resnično cenimo njihovo skrb za prihodnost slovenskih gozdov. Radenski izrekamo zahvalo za uspešno izvedeno akcijo in podarjene sadike gozdnega drevja ter se priporočamo za podporo tudi v prihodnje,« je ob dogodku izjavil mag. Janez Logar, v. d. direktorja Zavoda za gozdove Slovenije.
»Radenska d.o.o. kot lokalni skupnosti prijazno podjetje v zadnjem obdobju ponovno vlaga v lokalni razvoj. Občina Radenci je ponosna, da smo v letu 2021 skupaj ustanovili gospodarsko interesno združenje Lokalno je obetavno, ki gradi temelje za razvoj in podporo lokalni ekonomiji. Gozd, ki ga sadimo danes bo dodatni kamen v mozaiku prehoda tudi naše lokalne skupnosti v zeleno, trajnostno naravnano občino.« dodaja Roman Leljak, župan občine Radenci.
Naravni spomenik, ki je nastal »od ljudi, za ljudi«
Posebnost novega Maratonskega gozdička, ki je se vije ob slikoviti trasi Maratona treh src, je tudi njegov nastanek. Zanj so svojo energijo in kilometre prispevali tekači letošnjega Maratona treh src, ki je zaradi epidemije že drugo leto potekal v okrnjeni, virtualni obliki.
»Virtualni tek se seveda ne more primerjati z Maratonom treh src, kot ga poznamo iz obdobja pred epidemijo. A kot velik uspeh štejemo, da je maraton uspešno in srčno tekel tudi v času, ko je svet obstal. Letos so tekači 2. virtualnega maratona s skupno pretečenimi kilometri kar 6-krat obkrožili Zemljo. Mi pa smo izpolnili obljube – kliniki Golnik smo donirali zeleno steno za boljši zrak v notranjih prostorih ter zasadili 100 dreves za vsak pretečen obseg Zemlje,« je povedal Boštjan Gerlec, predsednik organizacijskega odbora Maratona treh src.
»Maratonski gozdiček bo ob podpori Radenske rastel. Ne samo v višino, temveč tudi v širino. Želimo si, da postane prijeten kotiček za tekače in druge obiskovalce, ki se bodo vanj vračali na rekreacijo, sprostitev ali zgolj po spodbudno, zdravo življenjsko energijo, ki nam jo daje narava. S tem bomo ponosno dodali še en kamenček v mozaik naše obsežne zaveze Srčno za jutri,« je poudaril Marián Šefčovič, direktor Radenske Adriatic, kjer je trajnost pomemben del poslovanja.
Organizatorji napovedujejo: 40. Maraton treh src bo!
Napovedi organizatorjev Maratona treh src za leto 2022 so spodbudne. Za naslednje leto napovedujejo maraton, ki zagotovo ne bo virtualni. V tem trenutku še preigravajo več možnih scenarijev, končna odločitev pa bo znana v začetku prihodnjega leta.
Ali ste vedeli da:
- so gozdovi ključni pri blaženju podnebnih sprememb? Les deluje kot zbiralnik ogljika (drevesa pri svoji rasti vgrajujejo CO2), nadomešča pa tudi fosilna goriva ter materiale iz neobnovljivih virov.
- 10.000 dreves iz ozračja absorbira približno 200.000 kilogramov ogljikovega dioksida? Dodatnih 600 pa še približno 12.000 kilogramov.
- gozdovi pokrivajo približno tretjino kopnega zemeljskega površja. Delež gozda v Evropski uniji je 42 odstotkov. Med državami članicami je po gozdnatosti Slovenija na visokem tretjem mestu z 58 odstotki gozda.
Prispeva lahko vsak
K bolj zeleni prihodnosti prispevamo na več načinov. Na košček zemlje ali v balkonska korita lahko posadimo cvetje ali medovite rastline, da bodo žuželke našle pašo. Korak dlje stopamo s samooskrbo, saj lahko sadimo tudi semena, iz katerih bodo zrasla zelišča, zelenjava in sadje. Če pa posadimo drevo, poskrbimo, da bo s koreninskim sistemom dolga leta oskrbovalo zemljo, bogatilo biodiverziteto in nudilo zavetje številnim živim bitjem. Sadimo avtohtone vrste, saj s tem ohranjamo celoten ekosistem tak, kot ga je na milijone let razvijala narava.
