Nevarnost preti Hrvaški in Sloveniji, povezana je s perutnino

KGZS rejce perutnine opozarja na pojav ptičje gripe na Hrvaškem.
Fotografija: Ptičja gripa je spet vseprisotna. FOTO: Oste Bakal
Odpri galerijo
Ptičja gripa je spet vseprisotna. FOTO: Oste Bakal

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) rejce opozarja, da so na Hrvaškem zabeležili pojav aviarne influence, znane tudi kot ptičja gripa. Gre za zelo nalezljivo virusno bolezen, ki lahko prizadene vse vrste ptic. Rejcem perutnine zato svetujejo dosledno izvajanje varnostnih ukrepov, ki so temelj za preprečevanje vnosa bolezni v rejo.

Na Hrvaškem so na farmi s 65.000 purani v občini Novigrad Podravski odkrili aviarno influenco podtipa H5N8. Glede na znake, ki so se pojavili pri živalih, predvidevajo, da gre za visoko patogeni podtip, ki se od oktobra pojavlja v Evropi. Bolezen je bila do zdaj potrjena pri perutnini oziroma pticah v ujetništvu na Nizozemskem, v Nemčiji, Veliki Britaniji, na Danskem, v Franciji in na Švedskem.


Zdrave živali se lahko okužijo

Pojavlja se tako na komercialnih kot nekomercialnih gospodarstvih. Pri prostoživečih pticah je bil visoko patogeni podtip H5N8 potrjen na Nizozemskem, v Nemčiji, na Irskem in Danskem. Poleg tega je bil v Nemčiji pri prostoživečih pticah potrjen tudi visoko patogeni podtip H5N5, na Nizozemskem pa H5N1. Nobeden od ugotovljenih podtipov ne predstavlja nevarnosti za ljudi.
Bolezen se prenaša s stiki zdravih živali z bolnimi, njihovimi izločki (nosni in očesni izcedek, slina, iztrebki) in okuženimi termično neobdelanimi proizvodi (jajca, meso). Poleg tega se bolezen širi tudi s kontaminirano krmo, vodo in steljo. Virus lahko širi tudi človek, in sicer s kontaminirano obutvijo, opremo in prevoznimi sredstvi.


Poziv slovenskim rejcem

Ker sta ob pojavu ptičje gripe nujna pokončanje in neškodljivo uničenje vse perutnine na okuženem gospodarstvu, ob tem pa tudi prepoved trgovanja s perutnino, z mesom in s proizvodi, rejcem svetujejo dosledno izvajanje biovarnostnih ukrepov.

Gojenje perutnine in ptic v ujetništvu na prostem naj se izvaja tako, da so živali zavarovane pred stikom z divjimi pticami z mrežami ali s strehami ali na drug ustrezen način ali da se v primeru, ko to ni mogoče, oskrbujejo s krmo in z vodo v zaprtih prostorih ali pod zaščito. Vodna zajetja na prostem naj preprečujejo dostop divjim vodnim pticam. Če vodnega zajetja ne morete zavarovati pred divjimi pticami, potem je potrebna obdelava vode pred napajanjem rejne perutnine.

Pri oskrbi perutnine z vodo s površinskih vodnih zajetij, do katerih imajo dostop tudi divje vodne ptice, je treba vodo pred uporabo obdelati. Poleg tega pa naj rejci omejijo tudi stike oseb s perutnino. Spremljajte stanje svojih živali in v primeru kakršnih koli sprememb, kot so pogini, padec nesnosti, neješčnost in spremembe v obnašanju živali, o tem čim prej obvestite veterinarja.

Komentarji: