Novi mejnik slovenskega Pipistrela: letalo prihodnosti

Uspešno je poletelo prvo štirisedežno hibridno električno letalo s pogonom na vodik
Fotografija: Štirisedežno hibridno električno letalo s pogonom na vodik. FOTO: Mahepa, Pipistrel
Odpri galerijo
Štirisedežno hibridno električno letalo s pogonom na vodik. FOTO: Mahepa, Pipistrel

Prvi polet je uspešno prestalo prvo štirisedežno hibridno električno letalo s pogonom na vodik, so sporočili iz podjetja Pipistrel Vertical Solutions kot vodje konzorcija projekta Mahepa. Letalo je novembra uspešno poletelo z mariborskega letališča in postavilo mejnik tako za projekt kot za prihodnost brezogljičnega letenja.

»Pipistrel se od vsega začetka zaveda, da je letalstvo eden od velikih onesnaževalcev ozračja. Zato je pred 20 leti začel razvoj električnih letal, serijsko pa jih je začel izdelovati leta 2007,« je za STA povedal direktor Pipistrela Ivo Boscarol. »Dejstvo, da nam je kot prvemu na svetu junija uspelo certificirati električno letalo, potrjuje, da smo vodilni v razvoju električnih pogonov in dejanski pionir uporabnega brezogljičnega letalstva tudi v komercialne namene ter za prevoz potnikov.«


Stranski produkt je le vodna para

V Pipistrelu se zavedajo, da ima tem trenutku električno letalo zaradi energijske gostote baterij omejen doseg in uporabnost. Zato se kot idealna rešitev za to težavo kaže hibridni pogon, sestavljen iz električnega motorja in vodikovih gorivnih celic. »V tej kombinaciji električna energija ne prihaja več iz težkih baterij, ki jih letalo vozi s seboj, ampak se proizvaja med letom v gorivnih celicah iz kisika, ki ga črpa iz ozračja, ter lahkega vodika, ki ga letalo pelje s seboj,« pravi Boscarol. Vodik je izjemno poceni energent, lahko se pridobiva povsod, je lahek in edini stranski produkt te reakcije je popolnoma čista vodna para. To pomeni, da je takšno letalo popolnoma brez škodljivih emisij.

V Pipistrelu so pred leti začeli sodelovati s tremi partnerji pri razvoju letala na vodikove gorivne celice, ki je nato kot prvo štirisedežno letalo na vodikov pogon poletelo na stuttgartskem letališču 29. septembra 2016. Isto letalo se uporablja za nadaljnje raziskave, razvoj ter izboljšave v okviru projekta Mahepa. V njem pod vodstvom Pipistrelovega podjetja Vertical Solutions sodelujejo še partnerji iz Nemčije H2FLY GmbH Compact Dynamics, DLR - German Aerospace Center in Univerza iz Ulma ter Delft University of Technology iz Nizozemske, Politecnico di Milano in Univerza iz Maribora.


Kljub koronavirusu testirali

Poleti, ki so se dogajali v zadnjih tednih na mariborskem letališču, so dokazali, da je mogoče tudi v teh izjemno zahtevnih časih z mednarodnim sodelovanjem in kljub vsem omejitvam zaradi covida 19 doseči razvojne dosežke svetovnega merila. Zanje ima velike zasluge tudi slovenska agencija za civilno letalstvo.

Dosežek konzorcija Mahepa in vseh vključenih partnerjev pomeni velik mejnik v smeri razvoja brezemisijskih velikih potniških letal za dolge razdalje in s tem prispevek k čistemu ozračju. »Za Pipistrel to pomeni nabiranje znanja in izkušenj, potrebnih za naš naslednji projekt, ki ga razvijamo, to je 19-sedežno potniško letalo na pogon z vodikovimi gorivnimi celicami, ki bo sposobno skoraj neslišno preleteti razdajo do 1000 kilometrov v dveh urah brez kakršnih koli emisij. Prepričani smo, da bo prototip poletel še pred koncem desetletja,« je dejal Boscarol.

Ob tem se zavedajo, da včasih prevoz na velika letališča in postopki kontrole tam pomenijo večjo izgubo časa kot pa polet sam. Z razvojem letal, ki potrebujejo izjemno kratko vzletno stezo, želijo približali letališča potnikom. 

Komentarji: