Rozman o koronavirusu: Še več let se bomo ukvarjali s tem virusom

V ponedeljek prihaja v Slovenijo novo cepivo proti koronavirusu.
Fotografija: Aleš Rozman, direktor klinike Golnik. FOTO: Jure Eržen, Delo
Odpri galerijo
Aleš Rozman, direktor klinike Golnik. FOTO: Jure Eržen, Delo

Na današnji vladni novinarski konferenci o epidemiji so sodelovali:

– predstojnica Območne enote Nijz Ravne na Koroškem Neda Hudopisk
– direktor Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik Aleš Rozman in
– redni profesor na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani Borut Štrukelj.




 

Hitri testi in PCR-testi


Predstojnica enote Nijz Ravne na Koroškem Neda Hudopisk iz statistične regije, ki je bila nekoč med najslabšimi, trenutno pa je med najboljšimi v državi, je povedala: »Smo tako majhni, da hitro pride do velikih premikov navzgor in navzdol.« A tudi oni so iz oranžne cone zdrsnili v rdečo, so pa še vedno pod državnim povprečjem, torej so v bitki z epidemijo uspešnejši. Okužba je na njihovem območju najpogostejša med ženskami in v aktivni populaciji. Obolevnosti v domovih za starejše so trenutno v mirovanju. Sicer pa so izvori okužb po podatki epidemiološke službe kroženje v družinah, na delovnem mestu, nekaj pri zasebnih druženj, veliko pa tudi takih, ki niso vedeli, kje so se okužili. Na njihovem območju je okoli 12 odstotkov ljudi bilo cepljenih proti covidu ali pa so okužbo preboleli.

V zadnjih dneh se je večkrat poročalo, da so bili nekateri učitelji na hitrih testih pozitivni, na PCR pa potem precej med njimi negativnih. Kako štejejo in kako poskrbijo, da se ne šteje po večkrat. Hudopiskova pravi, da potrebujejo algoritme, kako ravnati, ko je hitri testi pozitiven, PCR pa negativen. Kljub temu pa poudarja, da so hitri testi izredno pomembno orodje za odkrivanje okuženih.

Za njo je govornico zasedel redni profesor na ljubljanski fakulteti za farmacijo Borut Štrukelj. Pojasnil je, da je v klinični fazi 20 cepiv. Osem je takšnih, ki imajo pogojno dovoljenje (cepiva narejena po novi tehnologiji in za to potrebujejo posebno »zdravilobudnost«, ko so sproščena na trg, je pojasnil – 24 mesecev se spremlja vse, šele potem dobi cepivo popolno uporabo), dve za popolno uporabo (Kitajska in Rusija). Štiri cepiva so umaknjena iz raziskav.
 

Prihaja novo cepivo


V ​nedeljo pri nas pričakujemo prve odmerke vektorskega DNA-cepiva Astrazenece. Učinkovitost je po dozdajšnjih podatkih 70-odstotna. Pri tem opozarja, da je učinkovitost različna glede na državo in katero različico virusa imajo. Podobno cepivo je Sputnik V, vektorsko DNA-cepivo. Zakaj ga Slovenija ne uvozi? Tako cepivo lahko registrira lahko le Evropska agencija za zdravila (EMA). Družba, ki ga je izdala, je Emi že predala dosje, a Štrukelj opozarja, da lahko obstaja vprašljivost dokumentacije. Pa ga Slovenija lahko uvozi? Z odobritvijo JAZMP.

Mutacije virusa so, a so še vedno obvladljive s trenutnimi cepivi. Štrukelj je odgovoril tudi na vprašanje, ali lahko zbolimo po drugem odmerku cepljenja: »Da, a zelo redko.« V nadaljevanju je pojasnil, da bolnik, ki ima pomanjkljiv imunski sistem, ali bolniki, ki so podvrženi močnim imunosupresivom. Zaščita s cepljenjem je po besedah Štruklja boljša, dlje trajajoča kot imunost pridobljena s prebolevanjem bolezni.

Slišimo, da je drugi odmerek lahko nekoliko bolj intenziven glede neželenih učinkov, je potrdil Štrukelj. Pojasnjuje, da je bolečina na mestu vboda posledica boja, ki se dogaja na mestu, podobno tudi glavobol.

Glede učinkovitosti cepiva Astrazenece za starejše 65 let in več je Ema, tako Štrukelj, ugotovila, da je odstotek učinkovitosti cepiva dober, če ni stika z mutiranimi virusi.
 

Rozman: Čutiti je upad


Po tednih ali dveh zatišja lahko normalno oskrbujemo covid bolnike, je dejal direktor klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik Aleš Rozman in potrdil, da je čutiti upad. Na svetu je tako breme bolezni, da se to zlepa ne bo zaključilo. Virus je stopil v fazo, kjer ima evolucijo določeno vlogo. Čredne imunosti ne zagovarja, opozarja, da je odstotek Slovencev dovzetnih za smrt. Pri tem izpostavlja primer, kjer so dosegli prebolevnost od 60 do 70 odstotkov. To pomeni, da ni bil mogoč izbruh virusa. A potem je prišla brazilska različica in znova so doživeli močan izbruh: »Čredna imunost ni trajen fenomen.« 



»Zmanjšati je treba število virusa v populaciji. Seveda še več let se bomo s tem virusom ukvarjali,« je dejal. Opozoril je, da virus hitro mutira. Več je okužb, več je mogočih mutacij. Trenutno imamo tri tako imenovane turbo viruse, pomembne pa so spremembe.

Kje vidi kratkoročno rešitev? Število virusa je treba močno zmanjšati, potovanja omejiti, potem pa slediti tem virusom in biti v koraku, biti hitrejši od njega in držati družbo funkcionalno.

Antigenskih testov se pri njih niso veliko posluževali, je pojasnil, saj imajo dober mikrobiološki laboratorij. Potrdil je, da je PCR-test veliko bolj natančen. Pritrjuje, da nekaj lažnih testov je, na testih pa da tudi piše, da se uporabljajo na tistih, ki imajo simptome. 

Dotaknil se je tudi strukture covid bolnikov v bolnišnici pri njih. Najmlajši bolnik, ki je pri njih intubiran, je star 35 let in je brez spremljajočih boleznih, je ponazoril zmotno mišljenje, da resneje lahko zbolijo le starejši.

Danes bo, predvidoma ob 19. uri, zasedala vlada in odločala o morebitnih novih ukrepih. Še pred tem bo delovni sestanek strokovne skupine, kjer se bodo seznanili z aktualnimi podatki o epidemiji. 

Komentarji: