Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Sobotna priloga

Megla na Kvirinalu

»Veliki elektorji«, ki se sprehajajo pred volilnimi skrinjicami, oddajajo prazne glasovnice, kažejo šibkost in samouničevalnost italijanske politike.
Kdo bo trinajsti predsednik države, potem ko je Italija leta 1946 postala republika? FOTO: Remo Casilli/Reuters
Kdo bo trinajsti predsednik države, potem ko je Italija leta 1946 postala republika? FOTO: Remo Casilli/Reuters
29. 1. 2022 | 05:00
9:51

V kolumni preberite:

Spet gledamo Italijo takšno, kakršna je. Zadnje leto sta ji Sergio Mattarella in Mario Draghi zagotovila verodostojnost, ki je že dolgo ni imela, volitve novega predsednika so prinesle običajni kaos. Politična turbulentnost se je vrnila prej, kot je bilo pričakovati. V italijanski politični kulturi se težko kaj odigra brez teatralnosti, blefa in patosa, brez političnih spletk in osebnih vendet.

Po sedmih letih se izteka mandat italijanskega predsednika, v ponedeljek popoldne se je začelo glasovanje o nasledniku. Še nikoli v zadnjih desetletjih predsedniške volitve niso povzročile takšnega vznemirjenja, od začetka so povezane z negotovostjo, da gre lahko narobe veliko reči. Nad njimi je ves čas oblak italijanske politične krize, cena, ki jo pomeni možni odhod premiera Maria Draghija na najvišji rimski grič. Bivši centralni bančnik je za Italijo valuta, ki jo težko žrtvuje brez posledic na mednarodni ravni.

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine