Prispevek Slovencev v zakladnico raziskovanj najvišjega gorstva sveta

Na enem od aklimatizacijskih vzponov oktobra letos sva s prijateljem Krunom na višini štiri tisoč petsto metrov, visoko nad dolino Manang, naletela na pastirja Purbo, ki je tam pasel in skrbel za svojih šestdeset jakov. Po dolgih dneh samote je bil vesel najine naključne družbe. Postregel nama je z enim najboljših čajev z maslom, kar sem jih do zdaj pil, midva pa sva se mu oddolžila z nekaj energetskimi ploščicami. Kar sedeli smo na tistem popoldanskem soncu, uživali v razgledu, ki je bil ob skupinah pasočih se jakov tak, kot bi stopil v srednjeveško fresko. Pastir Phurba pred svojim bivališčem; v ozadju Anapurni II in IV FOTO: Viki Grošelj Na nasprotni strani doline se je visoko nad nas dvigala ena najbolj divjih in prepadnih gorskih verig Himalaje, veriga Anapurn. Na vzhodnem koncu ...