Sami na bregu reke

Tam nekje v tem letnem času se je 278 let pred našim štetjem na bregu reke Miluo pojavil moški v zgodnjih šestdesetih letih z razpuščenimi lasmi, zaskrbljenim obrazom in globoko zatopljen v svoje misli. »Svet je zapadel v zmedo, vendar imam jaz čisto vest!« je potarnal bližnjemu ribiču. »Vsi so pijani, samo jaz sem trezen. In zato so me pregnali.« Zrecitiral je dolgo pesem o skorumpiranih vladarjih države, ki jo je tako zelo ljubil, nato pa pograbil večji kamen in z njim v naročju skočil v reko. Ribič je v obupu klical prebivalce bližnjih vasi, naj prinesejo riž in ga mečejo ribam, da ne bi pojedle utopljenega trupla. In tako so vaščani vsako pomlad nosili hrano rečnim pošastim, vse dokler se ni duh Qu Yuana – kot se je imenoval sloviti pesnik in pregnani minister na dvoru države Chu – ...