Trump, Musk in Mamdani: Ali lahko prvi drugima dvema odvzame državljanstvo?

Zadnje obvestilo Elona Muska, da je ustanovil svojo politično stranko po imenu Ameriška stranka, že negativno vpliva na poslovanje Tesle, pionirskega podjetja v industriji električnih vozil, v katerem je Musk izvršni direktor. Delnice Tesle v ZDA po poročanju Guardiana »strmo padajo«, ker se vlagatelji bojijo, da bo ustanovitev stranke škodovala Teslini blagovni znamki. Poleg tega odmeva tudi Trumpovo žuganje Musku z vrnitvijo v Južno Afriko.

Delnice Tesle so se v ponedeljek pred trgovanjem znižale za več kot 7 odstotkov in obstajala je realna grožnja, da bo ob odprtju borze na Wall Streetu vrednost podjetja padla za približno 70 milijard dolarjev. Če bi se to zgodilo, piše Guardian, bi vrednost Muskovih delnic padla za več kot 9 milijard dolarjev - na približno 120 milijard dolarjev. A prvi mož Tesle in Space X ostaja po podatkih Forbesa z lahkoto najbogatejši človek na svetu s premoženjem v višini približno 400 milijard dolarjev.

Elon Musk ustanavlja svojo stranko

Tesla je ocenjena na nekaj manj kot bilijon dolarjev, vendar so njene delnice, kot rečeno, zaradi spora med Muskom in Donaldom Trumpom  pod hudim pritiskom. Muskova podpora ameriškemu predsedniku je sprva povzročila odpor potrošnikov, zdaj pa antagonistični preobrat v njegovem odnosu s Trumpom skrbi vlagatelje, ki se bojijo, da bi Musk odstopil ali da bi Bela hiša kaznovala njegova podjetja.

Dan Ives, analitik pri Wedbush Securities, je dejal, da Muskova napoved, da financira svojo politično stranko, že vznemirja vlagatelje.

Musk je konec tedna na svoji platformi X zapisal: »Ko gre za bankrot naše države z zapravljanjem in korupcijo, živimo v enopartijskem sistemu, ne v demokraciji. Ameriška stranka je danes ustanovljena, da bi vam vrnila svobodo.«

Trump je v nedeljo Muskove načrte za ustanovitev nove stranke označil za smešne in s tem sprožil nove napade na enega najbogatejših ljudi na svetu. Po njegovem je Musk »popolnoma skrenil s tira«.

Nazaj v Južno Afriko in v Ugando

Al Džazira, ki je pred dnevi poročala o namigih Trumpovih uradnikov, da bodo najbrž razmislili o odvzemu ameriškega državljanstva Zohranu Mamdamiju, demokratskemu kandidatu za župana New Yorka, pa je spomnila, da je podobno grožnjo Trump izrekel tudi v Muskovem primeru.

Logo podjetja Tesla. FOTO: Alex Martin/AFP

Zaradi njegovega nasprotovanja Trumpovemu zakonu o davčnih olajšavah za električna vozila, ki bi lahko negativno vplival na prodajo Teslinih avtomobilov v ZDA, je Trump zagrozil, da bo moral Musk »zapreti trgovino in se vrniti domov, v Južno Afriko«. Musk se je na te grožnje odzval z najavo nove politične stranke, ki bi nasprotovala trenutnemu političnemu sistemu.

Zohran Mamdani. FOTO: Angela Weis/AFP

Trump je kritiko proti Mamdaniju utemeljil z domnevnimi povezavami s terorizmom.

Kakšen je priseljenski status Mamdanija in Muska?

Triintridesetletni Mamdani se je rodil v ugandski prestolnici Kampali staršem indijanskega porekla. Pri sedmih letih se je preselil v New York in leta 2018 postal naturalizirani ameriški državljan, piše Al Džazira.

Musk se je rodil leta 1971 v Pretorii v Južni Afriki kanadski materi in južnoafriškemu očetu. Pri 17 letih se je preselil v Kanado, kjer je tudi sam državljan. Leta 1992 se je preselil v ZDA, da bi študiral na Univerzi v Pensilvaniji. Leta 2002 je postal naturalizirani ameriški državljan. Oktobra 2024 je Washington Post poročal, da je Musk začel svojo kariero v ZDA brez ustreznega delovnega dovoljenja, vendar je Musk to zanikal.

Muska bo finančni zakon, ki ga je sprejel senat in s katerim s 30. septembrom odpravlja davčne olajšave v vrednosti do 7500 dolarjev za nakup električnih vozil (EV), zagotovo prizadel. To bi lahko znatno zmanjšalo povpraševanje potrošnikov po električnih vozilih v ZDA.

V ponedeljkovi objavi na Truth Social je Trump zapisal: »Brez subvencij bi moral Elon verjetno zapreti trgovino in se vrniti domov v Južno Afriko. Konec izstrelitev raket, satelitov ali proizvodnje električnih avtomobilov in naša država bi bogato prihranila.«

Mamdani: po mnenju nasprotnikov antisemit, socialist in komunist

Andy Ogles, republikanski predstavnik Tennesseeja, je pozval ministrstvo za pravosodje, naj preišče, ali bi moral biti Mamdani, ki se identificira kot demokratični socialist, predmet postopka denaturalizacije.

Ogles je na svoji strani X zapisal: »Zohran 'mali Muhammad' Mamdani je antisemit, socialist in komunist, ki bo uničil veliko mesto New York. Treba ga je deportirati. Zato pozivam, da se proti njemu uvede postopek denaturalizacije.«

Ogles je dejal, da bi morala preiskava potekati na podlagi domneve, da si je Mamdani morda pridobil ameriško državljanstvo z »namernim lažnim predstavljanjem ali prikrivanjem materialne podpore terorizmu«.

Mamdani je sicer izjavil, da bo preprečil zamaskiranim agentom imigracijske in carinske službe (ICE) »deportacijo naših sosedov«. Če bo to storil, se je odzval Trump, ga bodo pač aretirali.

Mamdani je v torek na omrežju X zapisal: »Predsednik ZDA mi je pravkar zagrozil, da me bodo aretirali, odvzeli državljanstvo, namestili v priporno taborišče in deportirali. Ne zato, ker bi kršil kakršen koli zakon, ampak zato, ker ne bom dovolil, da bi ICE terorizirala naše mesto.«

Bi lahko denaturalizirali Muska ali Mamdanija?

V ZDA je državljanski status mogoče izgubiti, če naturalizirani državljani storijo določena kazniva dejanja, vključno s terorizmom, vojnimi zločini, kršitvami človekovih pravic, spolnimi zločini ali goljufijami pri naturalizaciji, kar pomeni, da so državljanstvo pridobili z goljufijo, lažnim predstavljanjem ali nezakonitim pridobivanjem, ocenjuje Al Džazira.

Tudi po mnenju strokovnjakov je to v primeru Muska ali Mamdanija le malo verjetno. »Denaturalizacija je omejena na primere, ko lahko vlada v svojih prvotnih vlogah dokaže materialno goljufijo,« pravi Michael Kagan, profesor prava na Univerzi v Nevadi v Las Vegasu. Kot ocenjuje, gre v omnjenih dveh primerih za »neodgovorno retoriko, namenjeno ustrahovanju političnih nasprotnikov«.