V nadaljevanju preberite:

Na predmetih, ki jih je kdaj videla in so se ji zdeli zanimivi, in na ljudeh, ki jih je srečala ali ne, pušča svoja znamenja, je nekoč zapisala umetnostna zgodovinarka Nadja Zgonik. Pogledi morda ne puščajo odtisov, Zora Stančič jih. Kot osebnost in kot umetnica. Deluje umirjeno, morda celo zadržano, a je v njej nekaj močnega, neupogljivega. Ni skrivnost, da je trenirala borilne veščine, da ima črni pas v karateju.

Med drugim je povedala: »V času, ko sem študirala, so bile tradicionalne grafične tehnike nekaj, kar si moral upoštevati. Grafika ima ogromno pravil, zakonitosti, koliko odtisov narediš, kakšna mora biti postavitev odtisa ... A ta pravila so se, tudi s pojavom novih tehnologij, začela kršiti. Takrat so imeli nekateri pripombe, zakaj sem recimo male grafike povečala s fotokopirnim strojem ... To je bil takrat takšen greh, da so me povabili na zagovor (smeh). Ko pogledaš malo grafiko in tisto veliko, povečano, se pokažejo določene podrobnosti, ki jih na malih ne opaziš. Še zdaj me kdo vpraša, kje sem dobila tako velike nožke za rezanje linoleja. Prepričana sem, da je umetniška grafika še vedno izrazito sodoben medij, saj je s svojo naravo multipliciranja in uporabo sodobnih tehnologij spet ujela duh časa.«