Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Sobotna priloga

Zakaj negativen odnos do hidroelektrarn v predlogu nacionalnega načrta?

Čeprav se prehod k obnovljivim virom (OVE), kot so vodna, vetrna in sončna energija, kaže kot možna rešitev problema segrevanje podnebja, je v razpravah o energetski prihodnosti Slovenije moč zaslediti odklonilno stališče do hidroelektrarn
Foto Jože Suhadolnik
Foto Jože Suhadolnik
Mitja Dušak
7. 3. 2020 | 06:00
18:48
Nacionalni energetsko podnebni načrt (NEPN), ki je bil pravkar sprejet, polaga velike upe v varčevanje z energijo, od novih elektrarn pa predvideva do leta 2030 predvsem gradnjo sončnih elektrarn moči 1350 MW, z letno proizvodnjo cca 1,5 TWh in vetrnih elektrarn moči 145 MW, ki bi letno proizvedle okoli 0,3 TWh (1 TWh = 1 milijarda kWh). Na papirju se zdijo številke smiselne. Toda če bo moč sončnih elektrarn zrasla z 250 na 1600 MW, bo v vročem poletnem dnevu nekaj ur sončne proizvodnje toliko, da bi lahko vse druge elektrarne v Sloveniji ustavili, razen če ne bomo vzporedno zgradili tudi velikih hranilnikov energije, ki pa bodo še vedno zadostovali le za nekaj ur ali dni. Kje pa bomo elektriko pridobivali ves preostali čas, torej ponoči, v daljših oblačnih obdobjih ter ob hladnih in ...

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine