Fantu je morala tudi kdaj pokazati, kdo je doma šef

Ana Velenšek, bronasta judoistka z olimpijskih iger v Riu de Janeiru 2016, že kuje načrte za nov podvig.
Fotografija: Ana Velenšek je takole svojim najmlajšim oboževalcem delila avtograme po vrnitvi z olimpijskih iger leta 2016 v Riu de Janeiru.
FOTO: Uroš Hočevar
Odpri galerijo
Ana Velenšek je takole svojim najmlajšim oboževalcem delila avtograme po vrnitvi z olimpijskih iger leta 2016 v Riu de Janeiru. FOTO: Uroš Hočevar

Ljubljana – Čudežu, ki je na olimpijskih igrah leta 2016 v Riu de Janeiru uspel Ani Velenšek, se v judoističnih krogih čudijo še danes. Čeprav si je le kakšen mesec pred odhodom v Brazilijo huje poškodovala koleno, ki je bilo zaradi strganih križnih vezi in načetega meniskusa zrelo za operacijo, je na največji športni prireditvi stisnila zobe in z bronasto kolajno v kategoriji do 78 kilogramov presenetila vse po vrsti.

Kmalu po vrnitvi iz Ria de Janeira se je judoistka najuspešnejšega slovenskega kluba Z'dežele Sankaku odpravila na kirurški poseg, po večmesečnem okrevanju pa je začela pod vodstvom celjskega strokovnjaka Marjana Fabjana že kovati načrte za nov podvig – odmevno olimpijsko uvrstitev tudi v najvišji kategoriji (nad 78 kg). Zato ni skrivala razočaranja, potem ko so japonski prireditelji po daljšem premisleku pred dvema mesecema odpovedali olimpijske igre v Tokiu 2020 in jih preložili na naslednje leto.


»Čeprav je bila odločitev logična in pričakovana, sem se le stežka sprijaznila z njo. V trenutku se mi je namreč psihično vse podrlo,« je priznala Velenškova, ki je bila s klubskima kolegicama Tino Trstenjak (do 63 kg) in Klaro Apotekar (do 78 kg) že sredi zadnjega sklopa priprav za OI. Ker je – kot pravijo – vsaka stvar (tudi slaba) za nekaj dobra, jo je hitro izluščila tudi Ana(mari).

»Če drugega ne, smo dobili tako še leto dni časa za napredek – da odpravimo napake in se še izboljšamo,« je pojasnila 29-letna judoistka iz Šmartnega v Rožni dolini, ki tako na svetovni lestvici kot tudi v kvalifikacijah za OI 2021 ta čas zaseda 18. mesto.
 

Pridobiti mora še mišično maso


Med nedavno karanteno še zdaleč ni sedela križem rok. »Ker je Fabjan dobro predvidel, kaj se bo zgodilo, nam je še pred zaprtjem klubov predal uteži, s katerimi smo nato po njegovih navodilih vadili doma. Malo sem si pomagala tudi z elastiko in fantom. Treba je pač pokazati, kdo je doma šef,« se je pošalila Velenškova, ki je telesno pripravljenost vzdrževala tudi s tekom v naravi.
Če imaš pred očmi jasen cilj in veš, za kaj treniraš, potem daš vedno vse od sebe, pravi Ana Velenšek. FOTO: Reuters
Če imaš pred očmi jasen cilj in veš, za kaj treniraš, potem daš vedno vse od sebe, pravi Ana Velenšek. FOTO: Reuters


Ker ji v primerjavi s tekmicami, ki so večinoma dosti težje od nje, primanjkuje še nekaj kilogramov in moči, je poskušala v tem času pridobiti mišično maso, za kar pa je seveda potreben čas. Kot pravi, so se treningi v samoizolaciji seveda razlikovali od tistih, ki jih vodi Fabjan.

»A če imaš pred očmi jasen cilj in veš, za kaj treniraš, potem daš vedno vse od sebe. In to ne glede na to, ali te nekdo nadzira ali ne,« je poudarila dolgoletna slovenska reprezentantka, ki svoje telo počasi spet navaja na treninge juda. Sparinge ima s 110 kilogramov težkim klubskim kolegom Andražem Špilerjem, ki je sicer že končal tekmovalno kariero, vendar ji pomaga pri pripravah.

V tem japonskem olimpijskem borilnem športu so sicer do konca avgusta odpovedali vsa tekmovanja, evropsko prvenstvo, ki bi moralo biti v začetku tega meseca v Pragi, pa so preložili na november. »To ostaja naš etapni cilj proti končnemu – OI v Tokiu,« je še dejala Velenškova, ki je 29. rojstni dan praznovala pred 15 dnevi. »V družinskem krogu smo pripravili piknik in se na koncu posladkali še s torto.«

Preberite še:

Komentarji: