Prihodnje leto 11 milijonov za slovenski šport

Namenjenih bo deset odstotkov več sredstev kot lani.
Fotografija: Aleš Remih, predsednik sveta Fundacije za šport, opozarja na davek na srečke, ki je močno zmanjšal višino sredstev, ki jih dobi FŠO. FOTO: FŠO
Odpri galerijo
Aleš Remih, predsednik sveta Fundacije za šport, opozarja na davek na srečke, ki je močno zmanjšal višino sredstev, ki jih dobi FŠO. FOTO: FŠO

Fundacija za šport (FŠO) bo v prihodnjem letu za slovenski šport namenila 11 milijonov evrov, kar je 10 odstotkov več kot lani. FŠO je eden izmed najpomembnejših stebrov za financiranje slovenskega športa. Razpisa za športne programe in za gradnjo športnih objektov ter površin za šport v naravi v letih 2023 in 2024 bosta objavljena v petek, potečeta pa 21. novembra. Za športne programe bo na voljo 6,23 milijona, za razvojne dejavnosti 1,18 milijon evrov, za organiziranost športa 220.000, za športne prireditve in promocijo športa 605.000, za družbeno in okoljsko odgovornost v športu 83.000, za gradnjo športnih objektov pa 2,684 milijona.

FŠO je tako kot sestrsko Fundacijo za invalidske in humanitarne organizacije (Fiho) leta 1998 ustanovil državni zbor, sredstva pa pridobivata iz koncesijskih dajatev iz iger na srečo, pri čemer sta glavna koncesionarja Loterija Slovenije in Športna loterija. FŠO od slednje dobi 80 sredstev, pri Fihu pa je razmerje obrnjeno. Predsednik sveta FŠO Aleš Remih se je zahvalil obema loterijama za dobro poslovanje in tudi članom sveta za opravljeno delo. Slednjim v tem letu poteče mandat, volitve za nov svet pa potekajo ta teden. »Vsako leto smo v tem petletnem mandatu razpisali več sredstev, leta 2018 smo podedovali 7,7 milijona evrov od prejšnjega sveta. Težava so bile tudi leta 2013, ko je bilo objavljen razpis za 11,7 milijona, devet milijonov pa je bilo potem na voljo denarja. V naslednjih letih so izplačali razliko in sanirali poslovanje, v zadnjem letu pa je višina razpisnih sredstev rasla,« je dejal Remih.

Dejal je, da bi zakon o lastninskem preoblikovanju loterije Slovenije, ki je podlaga za delovanje FŠO, potreboval spremembe. Med drugim bi FŠO zaradi velike višine denarja potrebovala direktorja in strokovno službo, ki sta bila pred leti sicer že vključena v delovanje fundacije. Spomnil je tudi, da je leta 2013 država sprejela kot interventni zakon v času gospodarske krize 10-odstotni davek na srečke, kar je močno zmanjšalo višino sredstev, ki jih dobi FŠO. »Izračunali smo, da so v tem času dobili prek 13 milijonov evrov manj, Fiho pa še več. Drugi interventni zakoni iz tistega obdobja so bili ukinjeni, ta pa je ostal. Upamo, da se bo vendarle spremenilo,« je še pojasnil Remih.

Komentarji: