Na domačih tleh je slavil, kot to zmorejo le največji
25. dirka po Sloveniji: Primož Roglič je z zmago na kronometru kronal popolno dirko – Na odru tudi Matej Mohorič
Odpri galerijo
Drugouvrščeni na dirki po Sloveniji Rigoberto Uran, zmagovalec Primož Roglič in tretji Matej Mohorič (z leve) so si dali duška na zmagovalnem odru. FOTO: Uroš Hočevar
Novo mesto – Zadnji dan kolesarske dirke po Sloveniji slovenski šampion ni dovolil presenečenja. S polminutno prednostjo pred Janom Tratnikom je potrdil skupno zmago in se pred množico svojih navijačev razveselil zelene majice najboljšega. Uspeh sta dopolnila Matej Mohorič in Tadej Pogačar.
Ko je Primož Roglič prispel na štart dirke po Sloveniji v Moravske Toplice, je bilo že po nekaj minutah jasno, da na slovenski pentlji meri le na zmago. Vseh pet dni je bil sproščen in zelo motiviran, da se s pravim šovom oddolži gledalcem za izjemno podporo ob cesti. Ne le v teh dneh, spremljajo ga že celo kariero.
Po dveh šprinterskih etapah je v petek dočakal prvo priložnost na Celjski koči in Celjskem gradu, kjer je bil morda celo nekoliko preveč nestrpen, zato je moral v prvi bitki priznati poraz Rigobertu Uranu. To je Zasavca le še podžgalo in v kraljevski etapi je uprizoril kolesarsko predstavo za učbenike. Napadel je na vzponu na Volovljek, kjer so navijači pripravili kuliso, ki si je še pred nekaj leti na slovenskih tleh nismo mogli niti predstavljati, zdržal je tudi na spustu in se v Kamniku veselil z dvignjenima rokama in širokim nasmehom: »Vedel sem, da če do vrha vzpona pridem z majhno prednostjo, jo lahko zadržim do cilja, saj sem klanec in spust dobro poznal. Izkoristiti je treba vsako prednost, ki jo lahko dobiš, tokrat je bila to prednost domačega terena. Vem, da se že ponavljam, a gledalci so bili zares neverjetni. Ta dirka je nekaj posebnega.«
Morda bi lahko Roglič čakal le na to, kaj bodo naredili tekmeci, saj je bil nesporno najboljši kronometrist na dirki, a o tem ni niti razmišljal: »Lahko bi čakal v ozadju, a potem gledalci ne bi imeli od tega nič. Želel sem jim pripraviti pravi šov in tudi zanje narediti dirko nepozabno. Vedno je najlepše, če zmaga Slovenec.« Z Rogličem so se seveda strinjali tudi tisoči gledalcev v Kamniku, še več njegovih privržencev se je zbralo v nedeljo v Novem mestu, kjer je bilo vse pripravljeno za pravo slovensko kolesarsko veselico.
Dolgo je bil na mestu vodilnega kolesarja Jan Tratnik, ki je na kronometru želel dobiti predvsem lepe spomine na to dirko, ki se zanj ni odvijala po željah. »Po dolgi pomladi sem res že utrujen, pravi počitek mi bo dobro del. Noge so bile na štartu zelo težke, saj sem v kraljevski etapi zelo trpel, čeprav sem si želel iztržiti več. Bil sem zelo motiviran, zato sem se nekako prepričal, da sem pozabil na bolečino in zavrtel pedala tako, kot znam. Upam, da bo to na koncu dovolj vsaj za stopničke,« je v cilju razlagal eden najbolj priljubljenih kolesarjev v karavani.
Skoraj do konca je kazalo, da bo njegov čas, z 22 kilometri med Trebnjem in Novim mestom je opravil v dobrih 25 minutah, dovolj celo za zmago, na koncu ga je prehitel le njegov dobri prijatelj Primož Roglič, ki je z drugo etapno zmago pritisnil piko na i izjemno izpeljani dirki in več kot zasluženo postal kralj jubilejne 25. dirke po Sloveniji: »Vedno se je treba potruditi za zmago, vedno je težko, počaščen sem, da mi je uspelo tudi na kronometru in drugič na dirki po Sloveniji. To je za vse gledalce, ki so me vsak dan spremljali ob progi, bilo je res nekaj posebnega, takšno vzdušje res težko doživiš. Vesel sem bil, da sem že včeraj oblekel zeleno majico, vedno je lažje štartati spredaj kot loviti zaostanek, to dirko smo izpeljali brez napake, zato se zdaj lahko zasluženo veselimo velike zmage.«
Veliki uspeh slovenskih kolesarjev na domačih tleh sta dopolnila Matej Mohorič, ki je končal na tretjem mestu v skupnem seštevku. V kronometru je prehitel branilca naslova Rafala Majko in presenečenje letošnje dirke Ildarja Arslanova. »Imel sem precej težke noge zaradi bega v tretji in četrti etapi, želel sem si zmagati, nisem toliko meril na skupni seštevek, a mi je uspel odličen kronometer in s tretjim mestom sem zelo zadovoljen. Vedel sem, da je oder za zmagovalce dosegljiv, kronometer sem res dobro odpeljal, bil sem zelo osredotočen na progi. Letos je bila konkurenca izjemna, precej močnejša kot na drugih dirkah prve kategorije, glavna zahvala pa gre gledalcem, ki so bili nekaj posebnega,« je bil zadovoljen s prikazanim Mohorič, eden najvidnejših kolesarjev v minulih petih dneh.
Tadej Pogačar je bil že lani izvrsten, nekoliko presenetljivo je končal na petem mestu v skupnem seštevku. Letos pa je v izjemni konkurenci končal še mesto višje in po odličnem kronometru ubranil belo majico najboljšega mladega kolesarja; Michaela Storerja je ugnal za dve sekundi. »V soboto sem bil že kar malo obupan, ker se nisem uspel otresti Storerja, a sem našel motivacijo še za ta kronometer. Zjutraj sem si ogledal progo, bila je zelo težka, a sem ujel pravi ritem in na koncu nam je uspelo, da sem oblekel belo majico. To je bil eden od ciljev, pred dirko sem razmišljal o odru za zmagovalce, a sem lahko v takšni konkurenci zadovoljen tudi s četrtim mestom,« je ocenil.
Petindvajseta dirka po Sloveniji se je tako končala s slovenskim junakom, odličnim izkupičkom slovenskih klubov in predvsem s petdnevnim spektaklom, ki je navdušil vse, tudi goste iz tujine. Jubilejna izvedba si zasluži čisto desetico.
Ko je Primož Roglič prispel na štart dirke po Sloveniji v Moravske Toplice, je bilo že po nekaj minutah jasno, da na slovenski pentlji meri le na zmago. Vseh pet dni je bil sproščen in zelo motiviran, da se s pravim šovom oddolži gledalcem za izjemno podporo ob cesti. Ne le v teh dneh, spremljajo ga že celo kariero.
Po dveh šprinterskih etapah je v petek dočakal prvo priložnost na Celjski koči in Celjskem gradu, kjer je bil morda celo nekoliko preveč nestrpen, zato je moral v prvi bitki priznati poraz Rigobertu Uranu. To je Zasavca le še podžgalo in v kraljevski etapi je uprizoril kolesarsko predstavo za učbenike. Napadel je na vzponu na Volovljek, kjer so navijači pripravili kuliso, ki si je še pred nekaj leti na slovenskih tleh nismo mogli niti predstavljati, zdržal je tudi na spustu in se v Kamniku veselil z dvignjenima rokama in širokim nasmehom: »Vedel sem, da če do vrha vzpona pridem z majhno prednostjo, jo lahko zadržim do cilja, saj sem klanec in spust dobro poznal. Izkoristiti je treba vsako prednost, ki jo lahko dobiš, tokrat je bila to prednost domačega terena. Vem, da se že ponavljam, a gledalci so bili zares neverjetni. Ta dirka je nekaj posebnega.«
Primož Roglič v elementu. FOTO: Uroš Hočevar
Novo mesto je dočakalo slovensko veselico
Morda bi lahko Roglič čakal le na to, kaj bodo naredili tekmeci, saj je bil nesporno najboljši kronometrist na dirki, a o tem ni niti razmišljal: »Lahko bi čakal v ozadju, a potem gledalci ne bi imeli od tega nič. Želel sem jim pripraviti pravi šov in tudi zanje narediti dirko nepozabno. Vedno je najlepše, če zmaga Slovenec.« Z Rogličem so se seveda strinjali tudi tisoči gledalcev v Kamniku, še več njegovih privržencev se je zbralo v nedeljo v Novem mestu, kjer je bilo vse pripravljeno za pravo slovensko kolesarsko veselico.
Pred sedežem Adrie Mobil, ki je pripravila dirko, vredno statusa svetovne serije, ne le prve kategorije, so se gledalci zbrali že opoldne, ko so se prvi kolesarji pognali po štartni klančini, do zaključka ob 15. uri je bila gneča izjemna.
Dolgo je bil na mestu vodilnega kolesarja Jan Tratnik, ki je na kronometru želel dobiti predvsem lepe spomine na to dirko, ki se zanj ni odvijala po željah. »Po dolgi pomladi sem res že utrujen, pravi počitek mi bo dobro del. Noge so bile na štartu zelo težke, saj sem v kraljevski etapi zelo trpel, čeprav sem si želel iztržiti več. Bil sem zelo motiviran, zato sem se nekako prepričal, da sem pozabil na bolečino in zavrtel pedala tako, kot znam. Upam, da bo to na koncu dovolj vsaj za stopničke,« je v cilju razlagal eden najbolj priljubljenih kolesarjev v karavani.
Dirko izpeljali brez napake
Skoraj do konca je kazalo, da bo njegov čas, z 22 kilometri med Trebnjem in Novim mestom je opravil v dobrih 25 minutah, dovolj celo za zmago, na koncu ga je prehitel le njegov dobri prijatelj Primož Roglič, ki je z drugo etapno zmago pritisnil piko na i izjemno izpeljani dirki in več kot zasluženo postal kralj jubilejne 25. dirke po Sloveniji: »Vedno se je treba potruditi za zmago, vedno je težko, počaščen sem, da mi je uspelo tudi na kronometru in drugič na dirki po Sloveniji. To je za vse gledalce, ki so me vsak dan spremljali ob progi, bilo je res nekaj posebnega, takšno vzdušje res težko doživiš. Vesel sem bil, da sem že včeraj oblekel zeleno majico, vedno je lažje štartati spredaj kot loviti zaostanek, to dirko smo izpeljali brez napake, zato se zdaj lahko zasluženo veselimo velike zmage.«
Veliki uspeh slovenskih kolesarjev na domačih tleh sta dopolnila Matej Mohorič, ki je končal na tretjem mestu v skupnem seštevku. V kronometru je prehitel branilca naslova Rafala Majko in presenečenje letošnje dirke Ildarja Arslanova. »Imel sem precej težke noge zaradi bega v tretji in četrti etapi, želel sem si zmagati, nisem toliko meril na skupni seštevek, a mi je uspel odličen kronometer in s tretjim mestom sem zelo zadovoljen. Vedel sem, da je oder za zmagovalce dosegljiv, kronometer sem res dobro odpeljal, bil sem zelo osredotočen na progi. Letos je bila konkurenca izjemna, precej močnejša kot na drugih dirkah prve kategorije, glavna zahvala pa gre gledalcem, ki so bili nekaj posebnega,« je bil zadovoljen s prikazanim Mohorič, eden najvidnejših kolesarjev v minulih petih dneh.
Primož Roglič je bil po dirki (seveda) izjemno vesel. FOTO: Uroš Hočevar
Lani je presenetil, letos navdušil
Tadej Pogačar je bil že lani izvrsten, nekoliko presenetljivo je končal na petem mestu v skupnem seštevku. Letos pa je v izjemni konkurenci končal še mesto višje in po odličnem kronometru ubranil belo majico najboljšega mladega kolesarja; Michaela Storerja je ugnal za dve sekundi. »V soboto sem bil že kar malo obupan, ker se nisem uspel otresti Storerja, a sem našel motivacijo še za ta kronometer. Zjutraj sem si ogledal progo, bila je zelo težka, a sem ujel pravi ritem in na koncu nam je uspelo, da sem oblekel belo majico. To je bil eden od ciljev, pred dirko sem razmišljal o odru za zmagovalce, a sem lahko v takšni konkurenci zadovoljen tudi s četrtim mestom,« je ocenil.
Petindvajseta dirka po Sloveniji se je tako končala s slovenskim junakom, odličnim izkupičkom slovenskih klubov in predvsem s petdnevnim spektaklom, ki je navdušil vse, tudi goste iz tujine. Jubilejna izvedba si zasluži čisto desetico.
