Rožnata dirka v Sloveniji prvič že pred 103 leti

Dirka po Italiji bo v letošnji 14. etapi v soboto, 24. maja, spet obiskala Slovenijo. V Goriških brdih in Novi Gorici si prizadevajo pričarati pravo navijaško razpoloženje.

Sodeč po dosedanjih izkušnjah, pri tem ne bodo imeli večjih težav.

To bo že osmo gostovanje rožnate dirke pri nas. Spominjamo se vseh od prvega do zadnjega.

Giro v Portorožu že leta 1922

To je bila druga etapa, ki je potekala od Padove do mesta rož, ki je bilo takrat pod italijansko oblastjo. Preizkušnja je bila dolga 268 kilometrov. Tretja etapa na Giru leta 1922 se je začela v središču Portoroža, cilj je bil po 375 kilometrih v Bologni.

Zmago je v Portorožu slavil Costante Girardengo, ki sodi med legende svetovnega kolesarstva. V skupnem seštevku na Giru leta 1922, ki je imel samo deset etap, a zavidljivih 3095 kilometrov, je bil najhitrejši Italijan Giovanni Brunero. To je bila njegova druga zmaga od treh v skupnem seštevku.

Leta 1971 prvič v Ljubljani

Na sporedu je bila 15. etapa, 5. junija. Startali so v mestu Bibione, cilj etape po 201 kilometru pa je bil v Ljubljani. Za to, da je bil cilj etape prav v Sloveniji, je imel največ zaslug Beno Hvala, slovenski športni novinar, režiser in producent. Prvi je skozi cilj pridrvel Italijan Franco Bitosi, »Cuore matto« (Noro srce), ki je v karieri na Giru slavil 21 etapnih zmag. V slovenskem glavnem mestu je sledil start 16. etape, ki se je končala v Trbižu.

S Hvalo tudi v Kranju

Potem je sledil daljši premor, preden je Giro spet obiskal Slovenijo, ki se je vmes osamosvojila. Glavni pobudnik je bil ponovno Beno Hvala. Leta 1994 je Giro gostil Kranj. Dvanajsta etapa se je začela v Bibioneju, dolga je bila 204 kilometre, cilj pa je bil na vrhu Jelenovega klanca v Kranju. Naslednji dan so se kolesarji iz Kranja pognali skozi Rateče do Lienza v Avstriji.

Hauptmanovo obdobje

Četrtič je Giro obiskal Slovenijo leta 2001. Slovenci so organizirali dve etapi. V prvi je bil start v Lidu di Jesolo, cilj pa v Ljubljani, naslednji dan so kolesarji startali na Bledu in se podali v Gorico, ki je prav takrat praznovala tisočletnico.

Etapa s ciljem v Ljubljani je bila dolga 212 kilometrov. Andrej Hauptman je bil v ubežni skupini. Nepregledna množica navijačev, skupaj s takratnim predsednikom države Milanom Kučanom, je dirko spremljala na ogromnih zaslonih pred Tivolijem. Hauptman je zasedel peto mesto, zmagal je Italijan Denis Zanette.

Čez viadukt Črni Kal

Giro je leta 2004 dvakrat prišel v Slovenijo. Takratno gostovanje je potekalo v duhu skupnega sodelovanja z italijanskimi in hrvaškimi organizatorji, saj sta tako 14. kot 15. etapa 23. in 24. maja vključevali vse tri države. Na 14. od Trsta do Pulja, dolgi 166 kilometrov, in na 15. od Poreča do San Vendemiana, dolgi 229 kilometrov, je po Sloveniji potekalo približno 32 kilometrov trase, skupaj 64.

Giro prečkal novi črnokalski viadukt. FOTO: Igor Zaplatil

Prva »slovenska« etapa se je začela v nedeljo, 23. maja, v Trstu, se vila skozi vasico Osp, nato zavila desno na takrat novi viadukt Črni Kal (prvi leteči cilj za lovoriko Slovenije), se povzpela nazaj v smeri proti kraškemu robu in Socerbu ter nato spustila do odcepa za Sočergo. Nadaljevala se je na Kubed in do Sočerge, kjer je iz Slovenije tudi prvič izstopila.

Dan pozneje je bila na sporedu ena najdaljših etap na takratnem Giru. Po začetku v Poreču so kolesarji prestopili mejo na mejnem prehodu Sečovlje (drugi leteči cilj za lovoriko Slovenije), nadaljevali pot skozi slovenske obalne občine, kjer so bili v Piranu in Kopru še trije cilji za lovoriko Slovenije, v Portorožu tudi leteči cilj za posebno tekmovanje Intergiro.

Promocija obeh Goric

Rožnata karavana se je skozi naše kraje leta 2021 zapeljala v nedeljo, 23. maja, v 15. etapi od Gradeža do Gorice. Etapa je promovirala somestje obeh Goric, tudi simbolno povezovanje dveh turističnih destinacij z izjemnim potencialom Goriških brd in Vipavske doline.

Giro d'Italia, Gornje Cerovo. FOTO: Jure Eržen/Delo

Zadnji obisk v Posočju

Devetnajsta etapa Gira 2022 se je začela v Marano Lagunareju, letoviškem obmorskem mestu v Furlaniji. Po natančno sto kilometrih je karavana prispela do italijansko-slovenske meje, jo na Učji prestopila, nato so sledili spust proti Soči mimo Žage, pot skozi Trnovo v Kobarid, od tam pa za Idrsko, vzpon na Livek in Livške Ravne do Kolovrata čez sedlo Solarji in nazaj v Italijo.

Po Sloveniji so prekolesarili 35 zahtevnih kilometrov. Vzpon na Kolovrat je bil prelomna točka slovenskega dela etape in tudi glavno zbirališče navijačev.