Marko Milić je vesel, da je doma, a vrat lige NBA še ni zaprl

Vsak športni kolektiv potrebuje nekaj resnih obrazov, ki umirijo barko v razburljivih položajih, pa tudi nekaj tistih, ki poskrbijo za smeh, da treningi ne postanejo suhoparna rutina. Mednje gotovo sodi »novi« slovenski center Alen Omić, pa tudi Marko Milić zna mladeniče, ki na nekdanjega NBA-jevca gledajo z velikimi očmi, spraviti v dobro voljo. »Mladi potrebujejo zaupanje in podporo, potem lahko dobijo krila,« pravi nova pridobitev košarkarske zveze, v prihodnje bo pomagal pri delu z mladimi reprezentancami.

Luka Dončić ima dovolj čakanja, LeBron je še vedno tiho

Dotik Omića je v reprezentanci že viden, hitro poskrbi za animacijo sedme sile v stožiški dvorani, na parketu pa dela zelo trdo. »Moram ga pohvaliti, ker je zraven, drugače ga zagotovo ne bi. Šalo na stran, Alen je moj dober prijatelj še iz Olimpije in res sem vesel, da je z nami, vidim pa tudi, kako resno jemlje to reprezentančno zgodbo,« je vesel nove pridobitve pod košem Rok Radović. O taktiki tako Radović kot selektor Aleksander Sekulić ne želita govoriti, čeprav bi ga težko uvrstili med njegove največje podpornike, pa selektor o kakovostih Omića razmišlja takole: »Zagotovo bo Alen v našo igro prinesel neko novo dimenzijo, ki je zdaj nismo imeli, igralci lahko z njim igrajo drugače in to bo za nas dobrodošlo.«

Žiga Daneu je presenetil z novo frizuro. FOTO: Blaž Samec

Dobrodošla pa je tudi spodbuda Marka Milića, ki zdaj sedmo leto zapored deluje v slovenskem strokovnem štabu, po zimskem razhodu z Dallas Mavericks je v Stožice prišel bolj spočit kot sicer. »Delo v reprezentanci vsi delamo s srcem, čez leto se porazgubimo po klubih, tisto je bolj kot služba, poleti pa se zberemo, vedno je lepo videti vse te obraze, vsakič je kakšen nov zraven,« pravi dobrovoljni »Milko«, ki med aktivnimi igralci še vedno uživa velik sloves, čeprav je marsikdo premlad, da bi ga v živo spremljal na košarkarskem parketu.

Milić je februarja potegnil črto pod svojo drugo epizodo v ligi NBA. Zadnjo? »Nikoli ne veš, prav tako nisem pričakoval, da bom kdaj dobil priložnost, da delam s takšnim igralcem, kot je Luka. Zame so bila to tri najlepša leta v karieri, Luka je bil najboljši strelec lige NBA, bili smo v finalu,« spomine opiše Milić, o razhodu pa pove: »Trenerji med letom ne prestopamo, vsak trener ima svoj štab oblikovan in poln. Poleti pa kakšnega posebnega zanimanja ni bilo.« In tako se je vrnil v domovino, kjer bo reprezentanci pomagal pri delu z mladimi. Ki je v marsičem še lepše kot delo z uveljavljenimi košarkarskimi imeni: »V članski reprezentanci se včasih počutiš kot direktor, ko se pogajaš z menedžerji in klubi, med mlajšimi pa je tista pristna želja po košarki. So kot spužve, vpijajo znanje in informacije, naša naloga pa je, da jim ponudimo podporo, tudi kot navijači. Potem bo imela Slovenija od njih veliko.«

Marko Milić je včeraj na treningu prvič pozdravil Luko Dončića, ki se je pridružil reprezentanci. Foto Blaž Samec

Ko se treningom pridruži Luka, košarkarji dobijo velike oči. »Spoznal sem to že v prejšnjih letih, treningi postanejo še bolj intenzivni, vsak se želi dokazati, vse je na še višji ravni,« pojasnjuje Leon Stergar. Še posebej zanimivo bo treninge pospremiti letos, ko se bo Dončić predstavil v novi podobi, z nekaj manj kilogrami, a Milić temu ne posveča pretirane pozornosti. »Zame je glavno, da se Luka počuti dobro, tudi prej, ko je imel kakšen kilogram več, je bil najboljši strelec lige. Američani preprosto ne morejo razumeti, da nekdo s takšnim telesom, kot ga imata Luka ali Nikola Jokić, lahko premaguje njihove fante,« pravi in v šali doda: »Zdaj, ko je maneken, bodo pa našli nekaj drugega.«

Alen Omić: Tu imam družino, lepo mi je in uživam. Od tu ne bom šel nikamor

Milić druženje s sedmo silo v sproščenem tonu nadaljuje ob ugasnjenih mikrofonih in kamerah. Je točno tak, kot ga reprezentanca potrebuje – po svoje še vedno fant, ki je pri 17-ih letih v dvorani Tivoli zabil prek avtomobila, a zdaj tudi izkušen trener, ki ve, kdaj pritisniti na zavoro.