Hrvata iz Hamburga začrtala novo zgodbo o uspehu v Celovcu
Po 35 letih bo najbrž Koroška spet imela dva nogometna prvoligaša.
Odpri galerijo
Lepa celovška nogometna arena bo jeseni po dobrem desetletju najbrž spet prizorišče prvoligaških tekem. FOTO: Leonhard Föger/Reuters
Natanko eno leto je naokrog, odkar je glasbena skupina Bon Jovi do vrha napolnila celovško nogometno areno, med 30.000 obiskovalci je bilo precej Slovencev. Tudi en mesec prej je bilo ob gostovanju naše reprezentance pri avstrijski, prav na štadionu Vrbsko jezero, zelo živahno. In tu v teh dneh gradijo projekt vrnitve celovškega nogometnega kluba med avstrijsko elito. Koroška bi imela tako po 35 letih spet dva prvoligaša ...
Ko klub vstopi v sezono zadržano in brez ambicioznih tekmovalnih načrtov, je presenetljivo spoznanje o zdaj že »prazni avtocesti« na poti k 1. mestu in uvrstitvi med najboljše klube naše severne soseščine. Celovška Austria letos praznuje 100. rojstni dan, lepšega darila od vrnitve v najvišji ligaški razred si ne bi mogla želeti.
»Dejansko je bilo ob začetku sezone za moštvo najbolj pomembno obstati v drugi ligi,« nam je zatrdil dolgoletni novinarski kolega Albert Kurka, redaktor najbolj branega avstrijskega dnevnika Kronen Zeitung. Ob tem pa je Marijan Velik, urednik slovenskega sporeda na ORF in obenem predsednik Društva športnih novinarjev Koroške, dodal: »Govorice so ponujale dolg v višini dveh milijonov evrov, toda pri klubu so lani z novim lastnikom Tomislavom Karajico ter predsednikom Ivico Perićem, Hrvatoma iz Hamburga, začrtali novo pot, dobili ustrezno licenco za nastopanje v obeh ligah, in začeli novo zgodbo o uspehu.«
Po smrti vplivnega deželnega glavarja Jörga Haiderja se je ta južna zvezna dežela znašla pred številnimi ugankami, tudi med koroškimi Slovenci pa je pozneje prihod novega glavarja Petra Kaiserja vlival precej upanja. Obenem slednji nazadnje ni skrival želje, da bi imeli v deželi svojo novo lepo nogometno zgodbo. Tako kot pred tistimi 35 leti, ko so ob celovškem klubu med elito igrali še nogometaši iz Špitala, med katerimi je pozneje svojo nogometno pot na tujem sklenil legendarni Brane Oblak.
Zanimivo, da je pred prekinitvijo ob ukrepih proti širitvi virusa vodilni Ried iz kraja znamenite smučarsko-teniške proizvodnje Fischer ohranjal kar osem točk prednosti pred Austrio. Po vrnitvi na igrišča pa se je zgodba povsem zasukala. Korošci so začeli zmagovati kot za šalo, zdaj, tri kola pred koncem, Celovčani ohranjajo tri točke prednosti na vrhu in dejansko je na dlani, da bo imela ta dežela po 35 letih spet dva prvoligaša.
Ob Austrii še WAC iz Volšperka, ki pa bo za povrh še drugo leto zapored igral na evropski sceni. V lanski jeseni je moštvo, ki igra med avstrijsko elito ob Salzburgu najbolj privlačen nogomet za občinstvo, nastopilo celo v skupinskem delu evropske lige in za uvod zalilo z mrzlo prho izpod koroških vršacev Borussio sredi Mönchengladbacha s 4:0! Pozneje podobnih podvigov ni bilo več, a bolj od porazov je nogometne navdušence v naši soseščini bolelo, da ne morejo gledati tekem v svoji deželi, domače tekme je takrat WAC igral v Gradcu. Zdaj bi bilo lahko drugače: v Celovcu bi pod evropskimi žarometi igral omenjeni klub, Austria bi se tu borila v prvoligaški druščini, povrh pa se ob Vrbsko jezero vrača reprezentanca. In če izgine virus, bodo tribune polne!
Ko klub vstopi v sezono zadržano in brez ambicioznih tekmovalnih načrtov, je presenetljivo spoznanje o zdaj že »prazni avtocesti« na poti k 1. mestu in uvrstitvi med najboljše klube naše severne soseščine. Celovška Austria letos praznuje 100. rojstni dan, lepšega darila od vrnitve v najvišji ligaški razred si ne bi mogla želeti.
2001.
je bilo leto, ko je celovško moštvo osvojilo edino lovoriko, avstrijski pokal po zmagi v finalu z Innsbruckom
je bilo leto, ko je celovško moštvo osvojilo edino lovoriko, avstrijski pokal po zmagi v finalu z Innsbruckom
»Dejansko je bilo ob začetku sezone za moštvo najbolj pomembno obstati v drugi ligi,« nam je zatrdil dolgoletni novinarski kolega Albert Kurka, redaktor najbolj branega avstrijskega dnevnika Kronen Zeitung. Ob tem pa je Marijan Velik, urednik slovenskega sporeda na ORF in obenem predsednik Društva športnih novinarjev Koroške, dodal: »Govorice so ponujale dolg v višini dveh milijonov evrov, toda pri klubu so lani z novim lastnikom Tomislavom Karajico ter predsednikom Ivico Perićem, Hrvatoma iz Hamburga, začrtali novo pot, dobili ustrezno licenco za nastopanje v obeh ligah, in začeli novo zgodbo o uspehu.«
Zasuk po vrnitvi na igrišča
Po smrti vplivnega deželnega glavarja Jörga Haiderja se je ta južna zvezna dežela znašla pred številnimi ugankami, tudi med koroškimi Slovenci pa je pozneje prihod novega glavarja Petra Kaiserja vlival precej upanja. Obenem slednji nazadnje ni skrival želje, da bi imeli v deželi svojo novo lepo nogometno zgodbo. Tako kot pred tistimi 35 leti, ko so ob celovškem klubu med elito igrali še nogometaši iz Špitala, med katerimi je pozneje svojo nogometno pot na tujem sklenil legendarni Brane Oblak.
Zanimivo, da je pred prekinitvijo ob ukrepih proti širitvi virusa vodilni Ried iz kraja znamenite smučarsko-teniške proizvodnje Fischer ohranjal kar osem točk prednosti pred Austrio. Po vrnitvi na igrišča pa se je zgodba povsem zasukala. Korošci so začeli zmagovati kot za šalo, zdaj, tri kola pred koncem, Celovčani ohranjajo tri točke prednosti na vrhu in dejansko je na dlani, da bo imela ta dežela po 35 letih spet dva prvoligaša.
1,9
milijona evrov naj bi pred enim letom znašala izguba v poslovanju Austrie
milijona evrov naj bi pred enim letom znašala izguba v poslovanju Austrie
Ob Austrii še WAC iz Volšperka, ki pa bo za povrh še drugo leto zapored igral na evropski sceni. V lanski jeseni je moštvo, ki igra med avstrijsko elito ob Salzburgu najbolj privlačen nogomet za občinstvo, nastopilo celo v skupinskem delu evropske lige in za uvod zalilo z mrzlo prho izpod koroških vršacev Borussio sredi Mönchengladbacha s 4:0! Pozneje podobnih podvigov ni bilo več, a bolj od porazov je nogometne navdušence v naši soseščini bolelo, da ne morejo gledati tekem v svoji deželi, domače tekme je takrat WAC igral v Gradcu. Zdaj bi bilo lahko drugače: v Celovcu bi pod evropskimi žarometi igral omenjeni klub, Austria bi se tu borila v prvoligaški druščini, povrh pa se ob Vrbsko jezero vrača reprezentanca. In če izgine virus, bodo tribune polne!
