V nadaljevanju preberite:

Slovensko rivalstvo Reala in Barcelone, Maribora in Olimpije, se ne razlikuje prav veliko od največjega na svetu. Na igrišču, da ne bo pomote! Pragmatični Maribor je tudi po sestopu Zlatka Zahovića s svojo igralno podobo bližje Realu, čeprav je prav njegova podcenjevalnost, kdo sploh je lahko trener in zakaj, v Mariboru in na Štajerskem povzročila trenersko kataklizmo. Še tistim nekaj najbolj vztrajnim je vzel voljo. Posledice so vidne. Olimpija je večji del (predvsem s Safetom Hadžićem, prej z Dušanom Kosićem, najbolj pa pod Albertom Riero) poskušala biti igrivejša Barcelona in ji je tudi uspevalo. A prav zadnji naslov z realovcem Victorjem Sánchezom na trenerskem stolčku je imel vse Realove (Zahovićeve) značilnosti. Ta zelo naključna ideološka sprememba, ki še zdaleč ni bila načrtovana, je Olimpijine selektorje spravila v zagato. Mariborčani ostajajo »Madridčani« tudi s turškim (ne)znanjem, kam sodi Olimpija, ki naj bi se držala Barcelonine linije, ni mogoče določiti.