Maribor, pazi se. Celjski peklenšček je navit, učinkovit in zvit
V današnjem štajerskem derbiju 24. kola 1. SNL v ospredju tudi dvoboj Mitje Lotriča in Roka Kronavetra
Odpri galerijo
Mitja Lotrič je v odlični formi in je v Domžalah dosegel že tretji spomladanski gol. FOTO: NK Celje
Celjski peklenšček Mitja Lotrič je drugi del nogometnega prvenstva začel v velikem slogu. Divjal je kot navit, zabijal gole (3), podajal (1). V seštevku golov in podaj (11/7) sta pred Prekmurcem le dva nogometaša, prvi strelec Ante Vukušić (17/5) in Lotričev soigralec Dario Vizinger (14/7). Na tretjem mestu je 25-letni napadalec skupaj z Rokom Kronavetrom (12/6), ki ga bo izzval v današnjem štajerskem derbiju 24. kola 1. SNL.
Sila nenavadno, Prekmurec od glave do pet iz Vaneče pri Puconcih je eden od najboljših igralcev v ligi, pa ni član Mure. »Lahko gre Prekmurec iz Prekmurja, toda Mura iz njega ne more,« je slikovito in po svoje priredil pregovor. Prav nič ni skrival, da so črno-beli, pri katerih se je že z dobrimi šestnajstimi leti vpisal na slovenski prvoligaški zemljevid, še vedno v njegovem srcu. V 1. SNL je prvič igral 17. septembra leta 2011 proti Kopru.
»Ampak v Celju se počutim res odlično. Prav nič me ne vleče drugam, nogometno mi ne bi moglo biti bolje. Stoodstotno sem pri stvari in upam, da se nam bo posrečilo izpeljati sezono, ki nas bo pripeljala v kvalifikacije za evropsko ligo. Dve leti zapored se nam je Evropa za las izmuznila. To je glavni cilj,« je komaj 169 cm visoki napadalec pohvalil tudi Celje, pri katerem naposled doživlja igralski razcvet in na najboljši možni način uveljavlja svojo nadarjenost. Trenerji je niso mogli prezreti, saj je izstopal tudi v mlajših kategorijah. Pri dobrih 20 letih je že igral jubilejno 100. tekmo v 1. SNL. Pa še več bi jih, če si ne bi poškodoval kolena.
Lotrič se imenitno znajde v vseh napadalnih vlogah tudi zato, ker je raznovrsten in ima igralsko inteligenco, ki jo izkazuje s prefinjenimi goli in z odličnim pregledom igre. Njegove podaje imajo oči, imajo nekaj več. »Ustreza mi svoboda v igri, ki mu jo ponuja trener Dušan Kosić. Slog igre mi je pisan na kožo. Toda izpostavil bi moštvo, igralce. Oni so tisti, ki me delajo boljšega,« je pokazal tudi svojo altruistično plat strelec in podajalec, ki v navezi z najboljšim moštvenim strelcem Vizingerjem predstavlja enega od najboljših dvojcev v 1. SNL.
»Ni mogoče skriti, odlično se dopolnjujeva, predvsem se razumeva v vsem. Prijatelja sva zunaj igrišča, ampak prijateljstvo na igrišču in zunaj njega je tudi največja odlika Celja,« je razkril glavno moč mladega, igrivega in atraktivnega Celja, ki mu manjka le kakšna pomembnejša zmaga, da bi postalo ne le všečno in neugodno moštvo, marveč tudi nevarno in zmagovalno.
»Menim, da smo že zreli za velike zmage. Res je, da smo na zadnjih dveh tekmah iztržili manj od pričakovanj, a sreča se lahko hitro obrne nam v prid. Zakaj ne proti Mariboru? V tej sezoni je 1:1 v zmagah, smo v formi in dovolj samozavestni, da se avtoritativno postavimo po robu Mariborčanom,« je napovedal današnji štajerski derbi nogometaš z nekoliko pomenljivo igralsko potjo.
Začel je pri Muri in jo zapustil, ker je razpadla. Zatem ga je v svoje vrste pripeljal Koper, od koder je odšel k Rudarju, ker se je Koper bližal razpadu. V Velenju ni imel najboljše sezone, po njej je prvič odšel v tujino na Ciper k Pafosu. Že po polovici sezone ga je zapustil, ker pri trenerju Luki Elsnerju ni veliko igral. Pri Celju je že dve sezoni.
»Ne obžalujem ničesar. Ciper je bila poučna izkušnja,« je bil kratek in jedrnat o svoji neposrečeni pustolovščini na tujem.
Sila nenavadno, Prekmurec od glave do pet iz Vaneče pri Puconcih je eden od najboljših igralcev v ligi, pa ni član Mure. »Lahko gre Prekmurec iz Prekmurja, toda Mura iz njega ne more,« je slikovito in po svoje priredil pregovor. Prav nič ni skrival, da so črno-beli, pri katerih se je že z dobrimi šestnajstimi leti vpisal na slovenski prvoligaški zemljevid, še vedno v njegovem srcu. V 1. SNL je prvič igral 17. septembra leta 2011 proti Kopru.
»Ampak v Celju se počutim res odlično. Prav nič me ne vleče drugam, nogometno mi ne bi moglo biti bolje. Stoodstotno sem pri stvari in upam, da se nam bo posrečilo izpeljati sezono, ki nas bo pripeljala v kvalifikacije za evropsko ligo. Dve leti zapored se nam je Evropa za las izmuznila. To je glavni cilj,« je komaj 169 cm visoki napadalec pohvalil tudi Celje, pri katerem naposled doživlja igralski razcvet in na najboljši možni način uveljavlja svojo nadarjenost. Trenerji je niso mogli prezreti, saj je izstopal tudi v mlajših kategorijah. Pri dobrih 20 letih je že igral jubilejno 100. tekmo v 1. SNL. Pa še več bi jih, če si ne bi poškodoval kolena.
Mitja Lotrić je že pri 20. leti igral 100. tekmo v 1. SNL.
Otrok Mure igralski razcvet doživlja v Celju.
Prijateljstvo med igralci odlikuje celjsko moštvo.
Otrok Mure igralski razcvet doživlja v Celju.
Prijateljstvo med igralci odlikuje celjsko moštvo.
Celjski slog igre mu je pisan na kožo
Lotrič se imenitno znajde v vseh napadalnih vlogah tudi zato, ker je raznovrsten in ima igralsko inteligenco, ki jo izkazuje s prefinjenimi goli in z odličnim pregledom igre. Njegove podaje imajo oči, imajo nekaj več. »Ustreza mi svoboda v igri, ki mu jo ponuja trener Dušan Kosić. Slog igre mi je pisan na kožo. Toda izpostavil bi moštvo, igralce. Oni so tisti, ki me delajo boljšega,« je pokazal tudi svojo altruistično plat strelec in podajalec, ki v navezi z najboljšim moštvenim strelcem Vizingerjem predstavlja enega od najboljših dvojcev v 1. SNL.
Trener Celja Dušan Kosić je dal svobodo v igri svojemu najustvarjalnejšemu igralcu Mitji Lotriču. FOTO: Tadej Regent/Delo
»Ni mogoče skriti, odlično se dopolnjujeva, predvsem se razumeva v vsem. Prijatelja sva zunaj igrišča, ampak prijateljstvo na igrišču in zunaj njega je tudi največja odlika Celja,« je razkril glavno moč mladega, igrivega in atraktivnega Celja, ki mu manjka le kakšna pomembnejša zmaga, da bi postalo ne le všečno in neugodno moštvo, marveč tudi nevarno in zmagovalno.
»Menim, da smo že zreli za velike zmage. Res je, da smo na zadnjih dveh tekmah iztržili manj od pričakovanj, a sreča se lahko hitro obrne nam v prid. Zakaj ne proti Mariboru? V tej sezoni je 1:1 v zmagah, smo v formi in dovolj samozavestni, da se avtoritativno postavimo po robu Mariborčanom,« je napovedal današnji štajerski derbi nogometaš z nekoliko pomenljivo igralsko potjo.
Začel je pri Muri in jo zapustil, ker je razpadla. Zatem ga je v svoje vrste pripeljal Koper, od koder je odšel k Rudarju, ker se je Koper bližal razpadu. V Velenju ni imel najboljše sezone, po njej je prvič odšel v tujino na Ciper k Pafosu. Že po polovici sezone ga je zapustil, ker pri trenerju Luki Elsnerju ni veliko igral. Pri Celju je že dve sezoni.
»Ne obžalujem ničesar. Ciper je bila poučna izkušnja,« je bil kratek in jedrnat o svoji neposrečeni pustolovščini na tujem.
