Nenad Protega: O tem, kje bi raje igrali, smo glasovali tudi v slačilnici

Nenad Protega je eden od najbolj prepoznavnih obrazov slovenskega nogometa v samostojni Sloveniji. Gost Delovega nogometnega podkasta VAR je v prvih letih samostojnosti osvajal naslove za Olimpijo in Gorico. Po igralski karieri je v vlogi športnega direktorja ustvaril šampionske Domžale, deloval tudi pri Interblocku in Olimpiji, opravljal vlogo strokovnega komentatorja, zdaj pa je zastopnik nogometašev in sočasno uspešno krmari tudi v poslovnem svetu pri podjetju Duol.

Ljubljančan iz Štepanjskega naselja, v devetdesetih letih minulega stoletja nedvomno največjega bazena odličnih nogometašev, je kot večina fantov iz tega okolja odrasel na Kodeljevem pri Slovanu. Toda prvo prvenstvo v samostojni Sloveniji je začel pri Olimpiji.

Marcel Ratnik: Španca sta potrdila, da je Španija prava izbira

»Slovan je moja prva in večna ljubezen. Zato ne morem biti navijač nobenega drugega kluba, čeprav moj posel zahteva tudi nekaj več nevtralnosti. Pri 12 letih sem začel nogometno pot. To so bila nepozabna leta, ki so lepa tudi zato, ker je večina prijateljev ostala v nogometu. Pet nas je bilo, še Slaviša Stojanović, Safet Hadžić, Nihad Pejković in Željko Milinović. Vsi smo iz Štepanjskega naselja, le da sem jaz po drugem ovinku prišel k Slovanu. Takrat so se selekcije ustvarjale po osnovnih šolah, jaz pa nisem bil v Štepanjskem naselju (OŠ Karel Destovnik Kajuh, op. p.), temveč v Vodmatu (OŠ Jože Potrč). Bil sem skupaj z Alešem Čehom, ki je obiskoval OŠ Ledina. Pri starejših dečkih smo se združili. To je bilo res čudovito obdobje, veliko lepih zgodb in dogodkov. Tudi zasebno smo se družili,« se je spominjal lepega obdobja odraščanja 55-letni Ljubljančan, ki pravi, da je še vedno Štepanjec.

»Tudi moja soproga je od tam, starši živijo tam,« je razkril eden od mnogih Slovanovcev, ki so na veliki oder stopili v dresu Olimpije. V samostojni Sloveniji je bil prvi iz Slovanovega paketa pri zeleno-belih.

»Prvih 1000 nemških mark sem zapravil v dveh tednih,« je Nenad Protega povedal, kaj je naredil s prvim zaslužkom.   FOTO: Marko Feist/Delo

Prvi dnevi pri Olimpiji v znaku negotovosti

»Živel sem za Slovan, ker je bila Olimpija naš največji tekmec v mlajših kategorijah. Moj rod je bil mladinski in kadetski prvak Slovenije. Takrat je bilo v Ljubljani res veliko klubov, še Ilirija, Svoboda, Ljubljana, vladala je velika tekmovalnost. Tekme z Olimpijo so nas vselej močno motivirale. Vse pa je šlo po naravni poti, po prvi sezoni v članski konkurenci me je skupaj z Željkom poklicala Olimpija. Šla sva na priprave v Brežice. To je bilo leta 1990, ko je bilo svetovno prvenstvo v Italiji. Potem je Slovan izrazil željo, da še eno leto ostaneva na Kodeljevem. Spomnim se, da je bil eden od pokroviteljev znani gostinec Momo Jorgačević. Obema je dal po 1000 takratnih nemških mark. Mislim, da smo z ekipo prijateljev odšli na morje in v dveh tednih vse zapravili. Bilo je 'luštno'. Naslednje leto je znova prišla Olimpija, ko je postal njen trener Filip Mendaš, ki je bil trener pri Slovanu. Jaz sem podpisal pogodbo, Željko, mislim, pol leta pozneje. Pogodba je bila minimalna, ni šlo za velike zneske, a takrat je bila Olimpija formalno še v prvi jugoslovanski ligi. Priprave smo začeli z mislimi na prvo kolo in tekmo s Partizanom v Beogradu. Štadion je bil že razprodan. Potem je prišlo do znanih dogodkov, Slovenija je šla svojo pot,« so bili že prvi zeleno-beli dnevi zelo razburljivi.

S prijateljem Slavišo Stojanovićem sta bila ključna ustvarjalca šampionskih Domžal. FOTO: Damjan Žibert

»Še v petek, dva dneva pred začetkom prvenstva, smo v slačilnici glasovali o tem, v kateri ligi bi radi igrali. Meni, takrat še mlademu fantu, je bilo to res čudno. Spraševal sem se, mar bomo zdaj mi odločali o tem, kje bomo igrali? Razplet je bil 15:14 za jugoslovansko ligo. Ampak prav nič ni bilo jasno, bilo je komično. Rekli so nam, da bomo zjutraj trenirali, potem pa se bomo odpravili v Beograd. Pridemo na trening in nam pravijo, da ne bomo igrali. Dobro, opravili smo trening in počakali, kako naprej. Gremo, so nam povedali. In znova: ne gremo. Potem so trenerji želeli prijateljsko tekmo, ker je bila že organizirana. V Ljubljano je prihajala Rijeka. Vrnili so jo. Na koncu smo ostali doma in Olimpija je postala 21. klub v 1. SNL,« se je Protega spominjal poti v samostojnost, ki mu je v slovenskem nogometnem prostoru prinesla veliko uspehov.

V Novo Gorico ga je zvabil Tomaž Kavčič

Pri Olimpiji je bil takrat alfa in omega Ivan Zidar, gospodarstvenik z avtoriteto in slovesom. »Velja za pojem šefa, 'gazde', predsednika. Bil je človek tistega obdobja, čeprav nerad tako označujem ljudi. Realno ga nismo videli veliko, ampak smo vedeli, da je tam. Jaz nisem preveč užival v njegovi družbi in nikoli nisem razmišljal o tem, kdo je. Bil pa je osebnost, imel je karizmo. Ko je prišel v slačilnico, sicer redko, je bila tišina. To pomeni, da je imel spoštovanje. Mi smo vedeli, da klub vodi človek, ki ima moč in lahko veliko naredi za nogomet. Na koncu se ni pokazalo tako, ampak vsaka zgodba ima svoj začetek in konec. Moja pri Olimpiji je bila končana že prej,« je opisal lik in delo nekoč zelo vplivnega tajkuna.

Nenad Protega v vlogi športnega direktorja Olimpije v obdobju Milana Mandarića ni zdržal dolgo. FOTO: Blaž Samec/Delo

Prva štiri leta je bil Protega prvak z Olimpijo, peto sezono ... »Nisem želel oditi, a mi je bilo jasno, da pri Olimpiji ne bom imel več vidne vloge in me je v Novo Gorico povabil Tomaž Kavčič, ki je bil takrat pomočnik Milana Miklaviča. Nisem ga poznal, ker je prišel iz Avstrije. A vse se je razpletlo odlično. Ostal sem tri leta, prvo leto smo bili prvaki, vmes sem dokončal študij in diplomiral,« je diplomiranega sociologa Protego zaznamovalo drugo poglavje v 1. SNL na Primorskem. Zadnje pa je sledilo v Domžalah. Kako hitro je prevzel vajeti športne politike pri Domžalah, kjer je končal igralsko kariero, in pripeljal Slavišo Stojanovića, kako se je znašel pri Interblocku, pri Olimpiji, kako je postal tudi zastopnik nogometašev, in še veliko več je Protega iskrivo in podrobno razkril v zanimivem podkastu VAR. Tudi to, kako je iz nogometa, ne da bi ga povsem zapustil, prestopil v poslovne vode in postal eden od direktorjev pri Duolu.