Po Olimpiji in Luganu tudi Muri grozi petarda pokalnih prvakov

Še ena celjska bravurozna evropska predstava, ki je že sodila v kategorijo par excellence, ne bi mogla biti boljša reklama tudi za 1. SNL, v kateri bodo danes in jutri tekme 4. kola. Derbijev ni, toda v ospredju bo vprašanje, komu od favoritov in moštev iz zgornjega dela lestvice bi lahko spodrsnilo? Prvi dejanji bosta v Stožicah in na Bonifiki, jutri pa še zadnja v Domžalah, Ajdovščini in Celju.

Ljubljana: Bravo Big Bang – Aluminij (sodnik Žan Jazbec): Šiškarji so ujeli ritem, ki jim je pisan na kožo in je že znan: v prvem delu sezone bodo trd oreh za najboljše in pretrd za najslabše. Kidričani sodijo v drugi kakovostni razred, a so dovolj organizirani in tekalno nadležni, da lahko povzročijo težave. Če bodo kolikor toliko disciplinirani.

Koper: Koper – Kalcer Radomlje (Bojan Mertik): Evropska poraza proti boljšemu Vikingu sta bila edina »madeža« v nepolnem prvem mesecu Koprčanov, vse drugo je šlo po načrtih. Tudi s točko iz Ljudskega vrta ne bi smeli biti nezadovoljni, saj je dvoboj razkril, da sila in moč nista najmočnejša aduta v zasedbi trenerja Slaviše Stojanovića. Prav ta pomanjkljivost lahko v ligaškem maratonu Koprčane stane še bolj resne in enakovredne bitke za prvaka.

Čvrsta in zgoščena obramba albanskega prvaka Egnatie se je v Stožicah ubranila naletov Ljubljančanov, ali se bo tudi domžalska v 1. SNL? FOTO: Blaž Samec/Delo

Domžale: Domžale – Olimpija (Denis Halilović): Bilo je boljše, lahko pa je še boljše. To je razkrilo prvih 90 minut dvoboja z Egnatio po bivšemu trenerju Jorgeju Simãu, ki je res naredil ogromno škode. Edina naloga v. d. trenerja Ivana Senzena je, da proti pogosto neprijetnim Domžalčanom še bolj poveže linije in dvigne samozavest za povratni evropski dvoboj v Albaniji. Izid (0:0) ni slab. Zmaga je pri tej nalogi že všteta. Trener z odmevnejšo igralsko kariero bi sicer hitro našel tudi idealnih enajst, toda tega zeleno-beli nimajo v svojem strokovnem štabu, zato bo pot do vzpostavitve podobe resnega nogometnega moštva trajala nekoliko dlje.

Ajdovščina: Primorje – Maribor (Dejan Balažic): Mariborčani so se v minuli sezoni spotikali ob malih, v tej si ne smejo privoščiti toliko spodrsljajev. Prav Primorje je bil eden od tekmecev, ki jim je pil kri. Igra pod žarometi ni prednost za domače, le za navijače in vijolične, ki imajo daleč najbolj atletsko moštvo. Ampak fizika brez igre in igralne inteligence je najslabša možna kombinacija. Za mladega mariborskega trenerja Tuğberka Tanrıvermiša je najbolj pomembno, da najde ideal med »fizikalci in tehničarji«, povrhu pa še značajsko primerne vojščake. To pa je najbrž že preveč za trenerjev kaliber in izkušnje. Gostitelje do nove senzacije, že tretje v letu dni, pelje le zvitost in res veliko sreče.

Trener Maribora Tuğberk Tanrıvermiš mora čim prej začeti zmagovati v nizu. FOTO: Miloš Vujinović/mediaspeed

Celje: Celje – Mura (Slavko Vinčić): »Mamma mia«, so v nemško govorečem Thunu vzklikali Luganovi Italijani. Drugega jim ni preostalo, ko so se lahko le čudili in uživali hkrati v rapsodiji celjskega orkestra pod taktirko dirigenta Alberta Riere. Presežnikov za igro (Mark Zabukovnik je nedvomno še en kapitalec za selektorja Matjaža Keka) ni zmanjkalo, Celjani so preprosto izjemni. Z velikim veseljem je videti, kako slog vodenja Riere in njegovi prijemi manj nadarjene spreminjajo v igralce z dodano vrednostjo. Kako dolgo lahko uprizarjajo takšne igre? Glede na trenerjev način dela, razmišljanje in lanske izkušnje celjski tekmeci jeseni ne bodo imeli veliko upanja. Dokler bo prvi strelec Franko Kovačević tako lačen golov, dokler bodo Mario Kvesić, Žan Karničnik, Nikita Iosifov motivirani in zdravi, bodo tekmeci v njihovi senci. Tud Mura se lahko sreča s »petardo«. In še, v nesreči prvega vratarja Simona Sluge je Žan Luk Leban vse bliže št. 1. Za daljše obdobje.